Natisni E-pošta

Energijska varčnost gradnje s slamnatimi balami

Energijsko_varna_stavba
Toplotni ovoj stavbe (enostanovanjske hiše) predstavlja toplotna izolacija. Dodajamo jo v talno konstrukcijo, zunanje stene in v streho. Gradbena fizika pokaže, da je optimalna debelina toplotne izolacije zunanjih sten med 15 - 20 cm ter strehe 30 – 35 cm.

Pri naravni gradnji pa poznamo med drugimi toplotnimi izolaciji tudi toplotno izolacijo v obliki slamnatih bal, katere debelina lahko znaša tudi do 120 cm; tako stavbo bi lahko poimenovali tudi "superizolirano", saj zaradi svoje mase gradbene konstrukcije, praktično tudi pozimi ne potrebujemo oogrevanja, saj že sam človek oddaja dovolj toplote v bivalno okolje, da je temperatura prijetna. Vendar kljub temu, moramo prostor dogrevati, vsaj minimalno, saj pride seveda do toplotni izgub, predvsem zaradi prezračevanja.

Zanimiv je tudi podatek, da že slama, debeline 35 cm, presega vrednosti nizkoenergijske ali celo pasivne gradnje, za katero velja, da je toplotna prehodnost 0,15W/m². (vir podatka: www. naravna gadnja.net)

Nizkoenergijska stavba

Porabo energije v stavbi predstavlja energijsko število, ki predstavlja celotno rabo energije v neki stavbi na površinsko enoto uporabne površine bivalnega prostora v obdobju enega leta.

arhitektura_nizkoenergijske_stavbe

Energijsko število je torej seštevek energijskih števil:

  • ogrevanje
  • priprava tople sanitarne vode
  • priprava opreme za razsvetljavo, gospodinjske aparate, itd.

Z dobro izolacijo lahko precej zmanjšamo toplotne izgube, in se približamo energijsko varčni hiši, ker energijsko število ne presega 80 kWh/m²leto medtem ko pri starejših klasično grajeni hiši (ki imajo nezadostno toplotno izolacijo) znaša izguba energije kar 200 kWh/m²leto, kar bi pomenilo 20 l na kvadratni meter. Vendar je glede na Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije (UL 42/2002) predpisana največja letna raba energije za ogrevanje manjša od faktorja,ki se zračuna na podlagi formule: 45 + 40. fo, kjer pomeni »fo« faktor oblike objekta (fo = A/ Ve in predstavlja razmerje med celotno zunanjo površino stavbe A in ogrevano prostornino stavbe). Kar pomeni, da recimo z zadostno količino toplotne izolacije pridemo z 20 litrov olja na kvadratni meter na 7-10 l na kvadratni meter, kar je pa že veliko.

Nizkoenergijska hiša ima porabo energije za ogrevanje med 20 in 55 kWh/m²leto, pasivne hiše pa manj kot 20 kWh/m²leto. Ponekod vgrajujejo tudi sodobne sisteme ogrevanja in prezračevanja, pri katerih je raba za ogrevanje od 0 – 20 kWh/m²leto, saj je prezračevanje kontrolirano in praktično ni toplotnih izgub z naravnim prezračevanjem. (vir primerjave: www.gsc.gizrmk.si)

Na faktor energijske varčnosti vpliva:

  • kompaktna gradnja, zagotovljena zrakotesnost ovoja,
  • zadostna toplotna izolacija,
  • kontrolirano prezračevanje,
  • izkoriščanje toplote odtočnega - izrabljenega zraka,
  • optimalna izbira ogrevalnega sistema, priprava tople sanitarne vode in prezračevanja. Nekaj na to temo si lahko preberete v prispevku Inštalacije v naravni gradnji
kompaktna_gradnja_v_naravni_gradnji

Pomemben del energije za potrebe objekta (ogrevanje, pripravo tople vode, ostalo) zagotovimo z elementi za nizkotemperaturno pretvarjanje sončnega obsevanja in sicer:

  • z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki sončne energije, fotovoltaika),
  • s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene površine na južni strani, stekleniki),
  • orientiranostjo stavbe sever – jug.

Slama in ilovica

Idealno projektirana stavba za čim manjšo porabe energije je torej taka, ki v čim večji meri izkorišča sončno energijo za ogrevanje v zimskem času. Pri naravni gradnji gradnja s slamnatimi balami predstavlja torej nizkoenergijski objekt.

naravna_granja_vir_splet

Poznamo dva načina gradnje:

  • "CUT" SISTEM
Plus (+)   Minus (-)  
v krajih z mrzlimi zimami optimalen v primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo
slamnate bale cenejše od lesenih stebrov zidovi so zelo široki
slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja
bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena
  • LESENA KONSTRUKCIJA
Plus (+)   Minus (-)  
zidovi so ozki za nosilno konstrukcijo potrebuje les, leseni stebri so dražji od slamnatih bal
 
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Valid XHTML & CSS | Template Design projektiranje | Copyright © 2009 by INPRO 22 d.o.o.