Energijska var─Źnost gradnje s slamnatimi balami

189
Energijska var─Źnost gradnje s slamnatimi balami
Toplotni ovoj stavbe (enostanovanjske hi┼íe) predstavlja┬átoplotna izolacija. Dodajamo jo v talno konstrukcijo, zunanje stene in v streho. Gradbena fizika poka┼że, da je optimalna debelina┬átoplotne izolacije zunanjih sten┬ámed 15 – 20 cm ter strehe 30 ÔÇô 35 cm.
Pri┬ánaravni gradnji┬ápa poznamo med drugimi┬átoplotnimi izolaciji┬átudi┬átoplotno izolacijo┬áv obliki┬áslamnatih bal, katere debelina lahko zna┼ía tudi do 120 cm; tako stavbo bi lahko poimenovali tudi┬á“superizolirano”, saj zaradi svoje mase gradbene konstrukcije, prakti─Źno tudi pozimi ne potrebujemo ogrevanja, saj ┼że sam ─Źlovek oddaja dovolj toplote v bivalno okolje, da je temperatura prijetna. Vendar kljub temu, moramo prostor dogrevati, vsaj minimalno, saj pride seveda do toplotni izgub, predvsem zaradi prezra─Źevanja.
Zanimiv je tudi podatek, da ┼że slama, debeline 35 cm, presega vrednosti┬ánizkoenergijske┬áali celo┬ápasivne gradnje, za katero velja, da je toplotna prehodnost 0,15W/m┬▓. (vir podatka: www. naravna gradnja.net)

Nizkoenergijska stavba

Porabo energije v stavbi predstavlja energijsko število, ki predstavlja celotno rabo energije v neki stavbi na površinsko enoto uporabne površine bivalnega prostora v obdobju enega leta.

Energijsko število je torej seštevek energijskih števil:

  • ogrevanje
  • priprava tople sanitarne vode┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á ┬á arhitektura nizkoenergijske stavbe
  • priprava opreme za razsvetljavo, gospodinjske aparate, itd.

Z dobro┬áizolacijo┬álahko precej zmanj┼íamo toplotne izgube, in se pribli┼żamo┬áenergijsko var─Źni hi┼íi, ker energijsko ┼ítevilo ne presega 80 kWh/m┬▓leto medtem ko pri starej┼íih klasi─Źno grajeni hi┼íi (ki imajo nezadostno toplotno izolacijo) zna┼ía izguba energije kar 200 kWh/m┬▓leto, kar bi pomenilo 20 l na kvadratni meter. Vendar je glede na Pravilnik o toplotni za┼í─Źiti in u─Źinkoviti rabi energije (UL 42/2002) predpisana najve─Źja letna raba energije za┬áogrevanje┬ámanj┼ía od faktorja,ki se zra─Źuna na podlagi formule: 45 + 40. fo, kjer pomeni ┬╗fo┬ź faktor oblike objekta (fo = A/ Ve in predstavlja razmerje med celotno zunanjo povr┼íino stavbe A in ogrevano prostornino stavbe). Kar pomeni, da recimo z zadostno koli─Źino┬átoplotne izolacije┬ápridemo z 20 litrov olja na kvadratni meter na 7-10 l na kvadratni meter, kar je pa ┼że veliko.

Nizkoenergijska hi┼ía┬áima┬áporabo energije┬áza ogrevanje med 20 in 55 kWh/m┬▓leto,┬ápasivne hi┼íe┬ápa manj kot 20 kWh/m┬▓leto. Ponekod vgrajujejo tudi sodobne┬ásisteme ogrevanja┬áin prezra─Źevanja, pri katerih je raba za ogrevanje od 0 ÔÇô 20 kWh/m┬▓leto, saj je prezra─Źevanje kontrolirano in prakti─Źno ni toplotnih izgub z naravnim prezra─Źevanjem. (vir primerjave: www.gsc.gizrmk.si)

Na faktor energijske var─Źnosti vpliva:

  • kompaktna gradnja, zagotovljena zrakotesnost ovoja,
  • zadostna toplotna izolacija,
  • kontrolirano prezra─Źevanje,
  • izkori┼í─Źanje toplote odto─Źnega – izrabljenega zraka,
    • z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki son─Źne energije, fotovoltaika),
    • s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene povr┼íine na ju┼żni strani, stekleniki), orientiranostjo stavbe sever ÔÇô jug.optimalna izbira ogrevalnega sistema, priprava tople sanitarne vode in prezra─Źevanja. Nekaj na to temo si lahko preberete v prispevku┬áIn┼ítalacije v naravni gradnji.

kompaktna gradnja v naravni gradnjiPomemben del energije za potrebe objekta (ogrevanje, pripravo tople vode, ostalo) zagotovimo z elementi za nizkotemperaturno pretvarjanje son─Źnega obsevanja in sicer:

  • z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki son─Źne energije, fotovoltaika),
  • s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene povr┼íine na ju┼żni strani, stekleniki),
  • orientiranostjo stavbe sever ÔÇô jug.

Slama in ilovica

Idealno projektirana stavba za ─Źim manj┼ío porabe energije je torej taka, ki v ─Źim ve─Źji meri izkori┼í─Źa son─Źno energijo za┬áogrevanje┬áv zimskem ─Źasu. Pri┬ánaravni gradnji┬ágradnja s slamnatimi balami┬ápredstavlja torej┬ánizkoenergijski objekt.

naravna gradnja vir spletPoznamo dva na─Źina gradnje:

  • “CUT” SISTEM
Plus (+)  Minus (-)  
v krajih z mrzlimi zimami optimalen v primeru, da ho─Źemo na stene stavbe pritrjevati te┼żje elemente (npr. omarice), je potrebno ┼że med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo
slamnate bale cenejše od lesenih stebrov zidovi so zelo široki
slama poleg tega zraste ┼że v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja
bivalno ugodje v taki stavbi je odli─Źno, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vla┼żnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posre─Źena
    • LESENA KONSTRUKCIJA
Plus (+)   Minus (-)  
zidovi so ozki za nosilno konstrukcijo potrebuje les, leseni stebri so dra┼żji od slamnatih bal