Nizko energetska stavba
Porabo energije v stavbi predstavlja energijsko število, ki predstavlja celotno rabo energije v neki stavbi na površinsko enoto uporabne površine bivalnega prostora v obdobju enega leta.
Energijsko število je torej seštevek energijskih števil:
- ogrevanje
- priprava tople sanitarne vode
- priprava opreme za razsvetljavo, gospodinjske aparate, itd.
Z dobro izolacijo lahko precej zmanjšamo toplotne izgube, in se približamo energijsko varčni hiši, ker energijsko število ne presega 80 kWh/m²leto medtem ko pri starejših klasično grajeni hiši (ki imajo nezadostno toplotno izolacijo) znaša izguba energije kar 200 kWh/m²leto, kar bi pomenilo 20 l na kvadratni meter. Vendar je glede na Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije (UL 42/2002) predpisana največja letna raba energije za ogrevanje manjša od faktorja,ki se izračuna na podlagi formule: 45 + 40. fo, kjer pomeni »fo« faktor oblike objekta (fo = A/ Ve in predstavlja razmerje med celotno zunanjo površino stavbe A in ogrevano prostornino stavbe). Kar pomeni, da recimo z zadostno količino toplotne izolacije pridemo z 20 litrov olja na kvadratni meter na 7-10 l na kvadratni meter, kar je pa že veliko.
Nizko energetska hiša ima porabo energije za ogrevanje med 20 in 55 kWh/m²leto, pasivne hiše pa manj kot 20 kWh/m²leto. Ponekod vgrajujejo tudi sodobne sisteme ogrevanja in prezračevanja, pri katerih je raba za ogrevanje od 0 – 20 kWh/m²leto, saj je prezračevanje kontrolirano in praktično ni toplotnih izgub z naravnim prezračevanjem. (vir primerjave: www.gsc.gizrmk.si)
Na faktor energijske varčnosti vpliva:
- kompaktna gradnja, zagotovljena zrakotesnost ovoja,
- zadostna toplotna izolacija,
- kontrolirano prezračevanje,
- izkoriščanje toplote odtočnega – izrabljenega zraka,
- z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki sončne energije, fotovoltaika),
- s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene površine na južni strani, stekleniki), orientiranostjo stavbe sever – jug.optimalna izbira ogrevalnega sistema, priprava tople sanitarne vode in prezračevanja. Nekaj na to temo si lahko preberete v prispevku Inštalacije v naravni gradnji.
Pomemben del energije za potrebe objekta (ogrevanje, pripravo tople vode, ostalo) zagotovimo z elementi za nizko-temperaturno pretvarjanje sončnega obsevanja in sicer:
- z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki sončne energije, fotovoltaika),
- s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene površine na južni strani, stekleniki),
- orientiranostjo stavbe sever – jug.
Slama in ilovica
Idealno projektirana stavba za čim manjšo porabe energije je torej taka, ki v čim večji meri izkorišča sončno energijo za ogrevanje v zimskem času. Pri naravni gradnji gradnja s slamnatimi balami predstavlja torej nizko energetski objekt.
Poznamo dva načina gradnje:
- “CUT” SISTEM
| Plus (+) | Minus (-) |
|---|---|
| v krajih z mrzlimi zimami optimalen | v primeru, da hočemo na stene stavbe pritrjevati težje elemente (npr. omarice), je potrebno že med gradnjo na tem mestu izvesti leseno podkonstrukcijo |
| slamnate bale cenejše od lesenih stebrov | zidovi so zelo široki |
| slama poleg tega zraste že v roku pol leta, medtem ko kvaliteten les potrebuje za rast desetletja ali stoletja | |
| bivalno ugodje v taki stavbi je odlično, saj je kombinacija ilovice, ki uravnava vlažnost v prostoru in deluje antialergeno, in prijetne tople slame, izjemno posrečena |
- LESENA KONSTRUKCIJA
| Plus (+) | Minus (-) |
|---|---|
| zidovi so ozki | za nosilno konstrukcijo potrebuje les, leseni stebri so dražji od slamnatih bal |
