Gradbeno dovoljenje

2354
Gradbeno dovoljenje

Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki predstavlja tehni─Źno, tehnolo┼íko ali funkcionalno celoto in ga je mogo─Źe samostojno uporabljati, ─Źe se objekt gradi oziroma rekonstruira po delih. Gradbeno dovoljenje se izda na podlagi dokazila o pravici graditi, v kolikor ta pravica ┼íe ni vpisana v zemlji┼íko knjigo, in na podlagi drugih listin ter projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ki jo izdela projektant.

Dokazilo o pravici graditi┬áje dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na dolo─Źenem zemlji┼í─Źu oziroma objektu izvaja gradnjo. V primeru, da je investitor le delni lastnik parcele oziroma objekta, v katerega se posega, je potrebno tudi pisno soglasje drugih solastnikov, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

┬áProjektno dokumentacijo┬áza pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD)┬áje sistemati─Źno urejen sestav na─Źrtov oziroma tehni─Źnih opisov in poro─Źil, izra─Źunov, risb in drugih prilog, s katerimi se dolo─Źijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehni─Źne zna─Źilnosti nameravane gradnje. V fazi DGD dokumentacija obsega vodilno mapo, na─Źrte in elaborate.

─îe investitor sam ne izpolnjuje pogojev za projektanta, najame projektantsko podjetje oziroma poobla┼í─Źene projektante za izdelavo projektne dokumentacije.

Pred izdelavo projektne dokumentacije DGD je potrebno kot obvezen elaborat izdelati┬ágeodetski na─Źrt s certifikatom,┬á─Źe gre za rekonstrukcijo, s katero se spreminja prostornina objekta, za novo gradnjo, za nadzidavo ali dozidavo objekta.

Lokacijska informacija za namen gradnje objektov┬áni obvezen dokument, je pa priporo─Źljiva, saj pospe┼íi in olaj┼ía postopek. Namenjena je predvsem projektantu kot podlaga za izdelavo projekta za gradnjo, spremembo namembnosti, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta. V lokacijski informaciji se povzamejo merila in pogoji, ki so dolo─Źeni v prostorskem izvedbenem aktu, glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen. Navedena so tudi merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del, ki izhajajo iz prostorskega izvedbenega akta, ki velja na konkretnem zemlji┼í─Źu. V njej se ne opredeljuje, ali je gradnja objekta, ki jo namerava izvesti vlagatelj, dovoljena ali ne, je pa mo┼żnost gradnje posredno opredeljena.

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je sestavljena iz dveh faz.┬áNajprej se izdela idejna zasnova (IDZ),┬áki je namenjena pridobitvi┬áprojektnih pogojev. Po pridobljenih projektnih pogojih se izdela┬ádokumentacija na nivoju DGD, ki je namenjena pridobitvi soglasij za priklju─Źitev pristojnih mnenjedajalcev ter pridobitvi gradbenega dovoljenja.

─îe je tako dolo─Źeno s posebnimi predpisi ali ─Źe to izrecno pisno zahteva investitor, se izdela ┬átudi┬áidejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznej┼íe variante nameravanega objekta oziroma na─Źina izvedbe del.

S projektno dokumentacijo DGD ┬ámora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti. Projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja med drugim prika┼że tudi odmike objekta od sosednjih parcel, ki so podlaga za pridobitev morebitnih soglasij lastnikov sosednjih parcel, v kolikor so odmiki manj┼íi od predpisanih.

Stranka lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja slu┼żnostno oziroma stavbno pravico, ki ┼íe ni vpisana v zemlji┼íko knjigo, doka┼że z overjeno listino, da je imetnik te pravice.

Investitor lahko kadarkoli med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predlo┼żi overjeno pisno izjavo katerega koli lastnika sosednje parcele, da se strinja z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil prilo┼żen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

─îe investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predlo┼żi overjene pisne izjave vseh lastnikov sosednjih parcel, da se strinjajo z nameravano gradnjo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ustna obravnava ni potrebna.

Pisne izjave stranke ni treba overiti, ─Źe je njen podpis overjen na listini, s katero investitor izkazuje pravico graditi.

Vlogi za┬áizdajo gradbenega dovoljenja┬ámorata biti prilo┼żena najmanj┬ádva izvoda projekta DGD┬áin druge listine, ─Źe tako dolo─Źa zakon. Vlagatelj mora v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja navesti, ali je oziroma ali bo sam vlo┼żil zahtevek za odmero komunalnega prispevka, ali pa navede, naj ta zahtevek v njegovem imenu vlo┼żi upravni organ za gradbene zadeve.

─îe se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nana┼ía na┬árekonstrukcijo,┬áspremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi ┼ítevilko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, za katere se doka┼że, da so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1967.

Priporo─Źljivo je, da za vlogo in vodenje upravnega postopka investitor┬ápooblasti projektanta.

Zoper odlo─Źbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve, je dovoljena prito┼żba, in sicer v osmih dneh po njeni vro─Źitvi.

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko v ─Źasu veljavnosti gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja podalj┼ía veljavnost tak┼ínega dovoljenja, vendar najve─Ź dvakrat in to skupaj najve─Ź za dve leti. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve podalj┼ía veljavnost gradbenega dovoljenja z odlo─Źbo, ki jo izda v skraj┼íanem postopku in brez zasli┼íanja strank. Gradbeno dovoljenje se lahko podalj┼ía, ─Źe ni v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ki velja v ─Źasu izdaje te odlo─Źbe.