Gradbeno dovoljenje

9039
Gradbeno dovoljenje

Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki predstavlja tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in ga je mogoče samostojno uporabljati, če se objekt gradi oziroma rekonstruira po delih. Gradbeno dovoljenje se izda na podlagi dokazila o pravici graditi, v kolikor ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo, in na podlagi drugih listin ter projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ki jo izdela projektant.

Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo. V primeru, da je investitor le delni lastnik parcele oziroma objekta, v katerega se posega, je potrebno tudi pisno soglasje drugih solastnikov, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

 Projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje. V fazi DGD dokumentacija obsega vodilno mapo, načrte in elaborate.

Če investitor sam ne izpolnjuje pogojev za projektanta, najame projektantsko podjetje oziroma pooblaščene projektante za izdelavo projektne dokumentacije.

Pred izdelavo projektne dokumentacije DGD je potrebno kot obvezen elaborat izdelati geodetski načrt s certifikatom, če gre za rekonstrukcijo, s katero se spreminja prostornina objekta, za novo gradnjo, za nadzidavo ali dozidavo objekta.

Lokacijska informacija za namen gradnje objektov ni obvezen dokument, je pa priporočljiva, saj pospeši in olajša postopek. Namenjena je predvsem projektantu kot podlaga za izdelavo projekta za gradnjo, spremembo namembnosti, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta. V lokacijski informaciji se povzamejo merila in pogoji, ki so določeni v prostorskem izvedbenem aktu, glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen. Navedena so tudi merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del, ki izhajajo iz prostorskega izvedbenega akta, ki velja na konkretnem zemljišču. V njej se ne opredeljuje, ali je gradnja objekta, ki jo namerava izvesti vlagatelj, dovoljena ali ne, je pa možnost gradnje posredno opredeljena.

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je sestavljena iz dveh faz. Najprej se izdela idejna zasnova (IDZ), ki je namenjena pridobitvi projektnih pogojev. Po pridobljenih projektnih pogojih se izdela dokumentacija na nivoju DGD, ki je namenjena pridobitvi soglasij za priključitev pristojnih mnenjedajalcev ter pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor, se izdela  tudi idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del.

S projektno dokumentacijo DGD  mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti. Projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja med drugim prikaže tudi odmike objekta od sosednjih parcel, ki so podlaga za pridobitev morebitnih soglasij lastnikov sosednjih parcel, v kolikor so odmiki manjši od predpisanih.

Stranka lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja služnostno oziroma stavbno pravico, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, dokaže z overjeno listino, da je imetnik te pravice.

Investitor lahko kadarkoli med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži overjeno pisno izjavo katerega koli lastnika sosednje parcele, da se strinja z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.

Če investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži overjene pisne izjave vseh lastnikov sosednjih parcel, da se strinjajo z nameravano gradnjo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ustna obravnava ni potrebna.

Pisne izjave stranke ni treba overiti, če je njen podpis overjen na listini, s katero investitor izkazuje pravico graditi.

Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja morata biti priložena najmanj dva izvoda projekta DGD in druge listine, če tako določa zakon. Vlagatelj mora v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja navesti, ali je oziroma ali bo sam vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka, ali pa navede, naj ta zahtevek v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene zadeve.

Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijospremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, za katere se dokaže, da so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1967.

Priporočljivo je, da za vlogo in vodenje upravnega postopka investitor pooblasti projektanta.

Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve, je dovoljena pritožba, in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko v času veljavnosti gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja podaljša veljavnost takšnega dovoljenja, vendar največ dvakrat in to skupaj največ za dve leti. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank. Gradbeno dovoljenje se lahko podaljša, če ni v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ki velja v času izdaje te odločbe.