V preteklosti so jo najpogosteje uporabljali za steljo živini, v graditeljstvu pa za prekrivanje streh. Kot gradbeni material v obliki slamnatih bal se je pričela uporabljati kmalu po izumu balirnega stroja v ZDA, ter se kasneje izkazala v gradbeništvu kot izredno kvaliteten material v različnih podnebnih pasovih kot tudi na potresnih območjih.
V graditeljstvu se slamo kot gradbeni element uporablja v kompaktni obliki slamnate bale (velikosti približno : d = 93 cm, š = 50 cm, v = 40 cm). Slamnata bala, najbolje iz pšenice, rža ali pire, mora biti zaradi zagotavljanja kompaktnosti produkta povezana v valje ali kvadre. Slednja ima v gradbeništvu večjo vrednost. Povezana je običajno s polipropilenskima vrmi – dvema ali tremi vrvmi, uporablja se tudi vrv iz konoplje. Vrste gradenj s slamnatimi balami
Med vrstami gradnje z slamnatimi balami je najbolj razširjena gradnja z balami, ki se jih uporabi kot izolacija v endo skeletnih leseni konstrukciji, pri čemer vse obtežbe in nosilnost prevzame skeletna konstrukcija, ki je običajno lesena. Slamnate bale se tu uporabljajo kot toplotna in zvočna izolacija. Takšen način gradnje je najbolj pogost.
Gradnja iz slamnatih bal v slovenskem okolju predstavlja kontiuniteto in tehnološko nadgradnjo tradicionalne gradnje iz naravnih materialov. Kot tako jo je tudi predstavil eden vidnejših slovenskih graditeljev in promotorjev gradnje iz slamnatih bal, Kristijan Zver, ki si je zgradil svojo hišo iz slamnatih bal, svoje znanje pa širi z delavnicami naravne gradnje, ki smo se jo udeležili tudi sami in lahko na lastni koži občutili blagodejno atmosfero, ki jo zaznamuje gradnja iz lesa in slame.Bistvena lastnost slame pri sami gradnji je z vidika ekologije, saj material po dotrajanosti lahko mirne vesti vrnemo v naravo. Prav tako, kot bomo videli v nadaljevanju, taka gradnja, karakteristikam, ki so potrebne za učinkovit gradbeni material, kot je toplotna prehodnost ali protipožarna varnost ter statična stabilnost, naravna gradnja hiš s slamnatimi balami, povsem ustreza.
Karakteristike slamnate bale
- Uporabljati se mora kvalitetno slamo. Stebla slame (a ne sena, saj le ta vsebuje hranljive bilke za živali) morajo biti povprečno veliki najmanj 25 cm. Velja, da daljša kot je slama, bolj kompaktna in primernejša je za gradnjo. Pomembno je da preverimo samo dolžino bale saj obstaja več vrst kombajnov za žetev žita.
- Pri slamnati bali je zelo pomembna vsebnost vlage, kjer pomeni, da manjša je vsebnost vlage, boljše je. Vlaga ne sme presegati v daljšem obdobju 30 % sicer obstaja verjetnost gnitja in plesni. Bala, tudi če zgleda suha, a je v preteklosti že bila namočena, in se na območjih pokažejo sive ali črne lise, ni kvalitetna za gradnjo in jo je potrebno izločiti. Nevarnost je v tem primeru, da bodo take bale začele kmalu ponovno spet plesneti ali gniti, z njo pa tudi sosednje bale.
- Ker je osnovna snov, iz katere je sestavljena slama, celuloza, je skrb, da bi imeli glodavci hranljive snovi v materialu, odveč. Vendar je slama lahko, prav tako kot mineralna volna ali stiropor, prostor za bivanje glodavcev, če mu je to omogočeno. Zato je potrebno med gradnjo vse morebitne luknje popolnoma zapolniti s slamo ali slamnato – ilovnato mešanico. Dostop jim prepreči tudi omet.
- Bala slame mora biti za gradnjo močneje stisnjena kot jo sicer balirni stroji stisnejo za kmetijsko uporabo, kar omogoča nastavitev na balirnem stroju. Suha prostorninska masa mora biti v splošnem vsaj 100 kg/m3, kar je primerno tudi za samonosilno konstrukcijo.
- Ometana stena iz slamnatih bal izpolnjuje evropski standard požarne odpornosti F90, kar pomeni, da je odporna na požar najmanj 90 minut, preden zagori in zagotavlja nosilnost, celovitost in izolativnost.
Toplotna izolativnost slamnate bale
