Vsebina: Maja Ceglar
Roman Perčič, Vodja oddelka za okolje in prostor Občina Sevnica
dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad., CBD gradbeno in poslovno projektiranje
mag. Igor Povhe u.d.i.g., INPRO 22
Uredil: Žiga Povhe, 30.06.2023
Naš dom ne predstavlja samo bivanjskega prostora in strehe nad glavo, ampak je tudi del naravnega okolja v katerem živimo. Ravno zato se pojavlja v javnosti vedno več govora o uporabi naravnih materialov in gradnja objektov z občutkom za naravo. Naravna gradnja (trajnostna gradnja) – gre za uporabo postopkov in materialov, katerih izdelava in uporaba ne škodujeta naravnemu ekosistemu in jih lahko pridobimo v lokalnem okolju. S tem, ko so materiali na voljo v neposredni bližini, nam to omogoča tudi, da omejimo transport materialov in s tem zavarujemo okolje na najvišji možni ravni.
Pri odločitvi za gradnjo ali prenovo objekta razmislite o vaših potrebah oz. o bivalnih lastnostih, ki si jih želite v bodočem novem domu – kje se nahaja vaše prebivališče in kakšna je okolica, kdo bo živel znotraj tega objekta, oddaljenost od službe in šole, si mogoče želite zraven še vrt. Na koncu velja dobro premisliti kakšen je vaš odnos do okolja in kako ga lahko povežete z vašimi potrebami, tako, da mu nebi škodovali.. Poleg kakovosti bivanja v naravni gradnji, ki je lahko višja od objektov grajenih na klasičen način (materiali ne vsebujejo škodljivih kemikalij ali umetnih veziv), je vredno razmisliti tudi o tem koliko energije bi bilo potrebno vložiti v proizvodnjo in izvedbo gradnje, katere rezultat lahko potencialno predstavlja močan ogljični odtis objekta. Ključna zadeva pri naravni gradnji je lokalni naravni material, izkušeni izvajalci in razvoj gospodarstva v lokalnem okolju, pojasnjuje Igor Povhe.
MATERIALI IZ NEPOSREDNE BLIŽINE
Trajnostna gradnja temelji na premišljenem načrtovanju, gradnji in obratovanju na splošno ter zasleduje vseskozi načela skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov. Naravno grajene stavbe so prijazne tako do uporabnika in njegovega zdravja, kot tudi do okolja. Trajnostna gradnja je naravna in preprosta, vgrajeni materiali pa izhajajo iz neposredne okolice.
Nove stranke se večinoma zanimajo predvsem za objekte iz lesa (brunarice), po drugi strani pa v ospredje vedno bolj prihajajo zanimanja za objekte iz lesa, slame in gline. Naravna gradnja v sami osnovi pomeni tudi dejstvo, da lahko gradbeni material, iz katerega je zgrajen objekt tudi preprosto recikliramo z namenom ponovne uporabe.
Les – ponovna uporaba za gradnjo novega objekta ali za kurjavo.
Slama – material se lahko kompostira oz. se prenese na njivo ali vrt.
Glina – material, ki ga lahko brez slabe vesti vrnete nazaj v naravo.
Menite, da prihajajo trajnostno zgrajene hiše iz nepredelanih materialov – lesa, gline in slame?
Gradnja iz nepredelanih materialov predstavlja trajnostno gradnjo, ki je po večini naravna in tudi preprosta. Roman Perčič nam je podal primer trajnostne gradnje (iz lesa, gline in slame), ki je lahko obravnavana kot takšna, zaradi samega postopka gradnje in tudi minimalnega vpliva na okolje. V objekt so vgrajeni materiali, ki so pripeljani iz lokalnega okolja. Pri gradnji dajemo poudarek predvsem na učinkoviti porabi energije tako iz neobnovljivih kot tudi obnovljivih virov energije. Kar se tiče naravne gradnje se tu načeloma uporabljajo leseni materiali, torej iz smreke, macesna, hrasta in trdega oreha. Nosilna betonska plošča služi kot zbiralnik (akumulator) toplote, pod njo pa je položeno kamenje, katerega namen je odvajanje vode, hkrati pa je tudi akumulator toplote. Za izolacijo mansarde so lahko uporabljena celulozna vlakna, za izolacijo sten v pritličju pa slama. Omet v bivalnih prostorih je lahko narejen iz gline in vode ter v nekaj slojih ročno vtisnjen v slamnate stene. Fasada je sestavljena iz peska, apna in vode ter prav tako ročno vtisnjena v slamnate stene. Čiščenje odpadnih voda je mogoče urediti z rastlinsko čistilno napravo, ogrevanje s talno črpalko zrak-voda oz. drugimi sistemi ogrevanja. Na streho pa lahko za konec še namestite sončne kolektorje, ki pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo .
CENOVNO ZELO PRIMERLJIVA S KLASIČNO GRADNJO
Gradnja z uporabo naravnih materialov se je v zadnjih letih izkazala za cenovno primerljivo klasični. Čeprav se zdita tako klasična kot naravna gradnja cenovno enaki, pa je vseeno treba izpostaviti dejstvo, da je naravna gradnja človeku prijaznejša, saj povečuje kvaliteto bivanja in zmanjšuje pritisk na okolje. V primeru, da ste zainteresirani za naravno gradnjo morate v prvi vrsti najprej raziskati, če v vašem domačem okolju obstajajo primerni ponudniki tovrstnih materialov in izvedbenih del. Kot drugo pa se morate tudi nujno pozanimati, če je v ceno vključena tudi ostala dokumentacija (npr. gradbeno dovoljenje)
Naravni gradbeni materiali so popolnoma primerljivi klasičnim, kar se tiče osnovnih lastnosti, vendar pa so nekoliko bolj občutljivi na vlago. Ravno zato pa je v fazi izvedbe treba izredno paziti na vsebnost vlage. Čas izvedbe naravne gradnje je močno priporočljiv skupaj z montažno skeletno gradnjo.
Z naravno gradnjo lahko dosežete višji nivo energetske učinkovitosti objekta, v primerjavi z drugimi vrstami gradenj (klasična, montažna) in jim je mogoče zagotoviti vse zahtevane standarde, ki vas pripeljejo do energetsko varčne stavbe. V vseh fazah gradnje je treba nameniti prav posebno pozornost izbiri pravih materialov. Sestave posameznih konstrukcijskih sklopov morajo zagotavljati ustrezno paro-prepustnost. Toplotni koeficient prevodnosti je pri gradnji s slamo sicer nekoliko višji, zato se temu prilagodi debelino konstrukcijskega sklopa. Tudi pri slikopleskarskih in fasadarskih delih, morajo biti materiali naravni in zagotavljati ustrezen paro-prepustnostni koeficient.
UPORABA NEPREDELANIH SUROVIN
Pri naravni gradnji se za osnovno konstrukcijo uporablja naravne – nepredelane materiale oz. surovine – les, kamen, ilovica. Osnovna konstrukcija je dovršena z drugimi elementi iz naravnih materialov:
– kritina (slama, lesene deske – skodle, skrilavec – kamnina, glina, živa streha – posuta z zemljo in rastlinami);
– izolacija (Prednostna lastnost naravnih materialov je dobra izolacija, po drugi strani pa so sestavljeni iz naravnih komponent, ki jih je možno brez problema reciklirati in ponovno uporabiti. Tu se uporabljajo predvsem lesena vlakna, celulozni kosmiči, slama, pluta, konoplja, lan, tudi kokosova vlakna in bombaž ter predelani tekstilni ostanki (slednji trije so manj razširjeni.);
– omet (apno, les, ilovica, kamen);
– talne obloge (trši les – hrast, macesen, pluta, češnja; uporabljen v bivalnih prostorih; kamen – po občutku hladnejši material, primernejši v prostorih, v katerih se uporablja voda);
– barve (Naravne barve vsebujejo apno, glino, kazein (mlečna beljakovina) in marmorni prah. Različne odtenke se ustvarja z dodajanjem zemeljskih in mineralnih pigmentov. Glavna lastnost naravnih barv je, da ne škodujejo zdravju in dobremu počutju uporabnika. Veliko jih v obliki prahu, ker le v takem stanju lahko ohranijo »naravnost«, saj jim ni treba dodajati veziv. Pripravi se podlaga, primerne podlage so mineralni ometi in apnene barve. Lastnost naravnih barv je tudi, da so paro-prepustne.
Najpogosteje uporabljeni naravni materiali:
LES: Pomembno je, da je posekan ob pravem času ter pravilno sušen in obdelan. Skeletna konstrukcija je zapolnjena s polnilom (npr. slamnato balo, vpihovana slama, lesna volna). Les pa kot material pričara poseben občutek domačnosti in udobja.
KAMEN: Uporaba kamna je tradicionalna v kraškem svetu. Hiše so zgrajene iz 2 delov (notranje in zunanje lice), mednje pa je natresen drobir. Vogali so povezani po postopku t. i. šivanega roba in so sestavljeni iz večjih klesanih kamnov.
APNO: Apno pridobivajo s postopkom žganja, staranja in gašenja. Tradicija pridelave apna je še vedno ohranjena, zato lahko še vedno dobite zelo kvaliteten material. Apno izboljšajo tudi z uporabo naravnih dodatkov – vulkanski tuf, kaolin, kazein.
ILOVICA: Dostopen in trden material, ki je v naravi navzoč v kremenovih in flišnih plasten. Uporablja se večinoma z 2 tehnikama – »butana gradnja« (ilovica umeščena med lesene opaže) in uporaba nežganih opek – zidaki iz nežgane ilovice). Ilovica je material, ki uravnava nivo vlažnosti v prostorih in nase veže toploto.
GLINA: Glina je material, ki »diha« in v objektu ustvarja vlažnost. Ob kombinaciji z drugimi materiali pa se lahko oblikujejo tudi ometi.
SLAMA: Kvaliteten material z dolgo življenjsko dobo (ob pravilni uporabi) in, ki se ga lahko uporablja v različnih podnebnih tipih. Je cenovno dostopna, hkrati pa se lahko z njo napolni stene ter je odličen toplotni izolator celotne stavbe.
Tehnike uporabe naravnih materialov se med seboj precej razlikujejo. Pri sodobni gradnji so prilagojene potrebam moderno grajenih stavb – tako iz vidika videza stavbe, kot tudi kakovosti bivanja. Uporabi naravnih materialov namenite pozornost tudi, če se odločate za prenovo doma. Po eni strani lahko konstrukcijo dopolnite z naravnim materialom – npr. z leseno konstrukcijo, ki je lahko po gostoti manjša in tako primerna za nadzidavo obstoječe stavbe, lahko pa tudi dopolni videz z vnesenimi naravnim izgledom (npr. da del konstrukcije ne omečete z ometom). Hkrati pa lahko izberete izolacijo iz naravnih materialov, predelate tlorisno razporeditev s predelnimi stenami iz kamna ali ilovice, ali vnesete svežino v prostor z naravnimi zidnimi ometi ali barvami.
LES = MATERIAL Z VELIKO EKO BILANCO
Pomembni vidik trajnostne gradnje je že umeščanje objekta v okolje in kateri mora nujno slediti ustrezna izbira materialov, ki bodo čim manj obremenili okolje in nam hkrati nudili zdravo bivalno ugodje. Vsekakor imajo pri tem veliko prednost naravni materiali, ki po odsluženi uporabi ne obremenijo okolja. Nekatere izmed tovrstnih materialov so lahko tudi po prvem odsluženem ciklu v njihovi življenjski dobi ponovno uporabljene, nekatere celo večkrat, še vedno pa lahko z recikliranjem pridobimo nove elemente. Takšni elementi so na primer leseni masivni križno lepljeni elementi, ki se uporabljajo za konstrukcijo objekta (izvedbo sten, medetažne konstrukcije in strešne plošče). Po odsluženi življenjski dobi lahko iz takšne konstrukcije odstranijo vse notranje in zunanje obloge, konstrukcijo razstavijo in jo v drugače skrojeni obliki ponovno sestavijo v konstrukcijski segment stavbe.
V procesu recikliranja je mogoče uporabiti les za konstrukcijske element in za palete oziroma kot energent. Pri tem je pomembno, da je lesena konstrukcija v celotni življenjski dobi suha, saj nam to zagotavlja njeno trajnost. Če je les kot gradbeni material suh, nima omejitve obstojnosti, če pa je vlažen, je njegova življenjska doba kratka. Narava v procesu razkrajanja poskrbi, da naravni material po izkoriščeni življenjski dobi ne obremenjujejo okolja, kot ostali gradbeni materiali, med katerimi predstavljata še posebej veliko obremenitev za okolje armirani beton in plastika.
Strošek nosilne konstrukcije predstavlja v celi investiciji izgradnje zaključenega objekta brez opreme med 20 in 25% investicije. Pri tem so rahla odstopanja med cenami različnih konstrukcijskih sistemov. Vsekakor pa nadaljnje faze gradnje in izbira materialov bistveno vpliva na končno ceno zaključenega objekta.
Večjo cenovno razliko je mogoče zaznati med naravno lesno izolacijo in izolacijo iz kamene ali steklene volne, izolacija iz ekspandiranega polistirena (EPS) pa ima še višjo ceno. Bistvena razlika je lahko tudi v izvedbi stavbnega pohištva iz lesa, ali iz kombinacije aluminij-les ali iz plastike. Še večja razlika v ceni je med klasično kontaktno fasado na osnovi tankoslojnih lepil in prezračevano fasado iz montažnih plošč ali iz lesa. Poleg tega se pri sodobnih trajnostnih objektih investitorji odločajo za uporabo sodobnih tehnologij uravnavanja klimatskih pogojev v stavbi, ki nudijo želeno bivanjsko ugodje, pri električnih inštalacijah pa se odločajo za upravljanje celotne stavbe s t. i. pametnimi inštalacijam.
Vse to pa poleg izbire finalnih materialov za tlake, stene in strope vpliva na končno ceno objekta, ki je lahko v primerjavi s klasično in enostavno grajenimi objekti iz neekoloških materialov tudi do dva krat višja.
NARAVEN IZOLACIJSKI MATERIAL
Glede na vrsto konstrukcijskega sistema je raznoliko tudi bivalno udobje. Les je naraven izolacijski material, ki ne akumulira toplote. Ima velik fazni zamik pri prepuščanju toplote in s tem ne povzroča, pri potencialnih spremembah temperature, kakršnega koli sevalnega energijskega toka, ki bi ga pri bivanju v stavbi iz drugih materialov lahko občutili kot toplotno sevanje. Na primer beton in jeklo akumulirata veliko toplote, česar si danes pri visoko-izolativnih zgradbah z občutljivimi nadzornimi sistemi ogrevanja in hlajenja vsekakor ne želimo, pojasni dr. Bruno Dujič. Kajti tovrstni materiali povzročajo velik časovni odziv pri spremembah notranje temperature, s katero ustvarjamo in uravnavamo bivalno ugodje. Poleg tega ima les kot naravni material tudi sposobnost uravnavanja vlažnosti v prostoru, saj pri prekomerni vlagi le to absorbira, pri suhi klimi pa jo v prostor oddaja. Znanstvene in zdravstvene študije v osnovi celo kažejo, da se v stavbah zgrajenih iz naravnih materialov pri uporabnikih zniža srčni utrip, nivo stresa in zviša sposobnost koncentracije.
