Naravna gradnja hiše

3278
Naravna gradnja hiše

Naravna gradnja je gradnja naših prednikov, grajena iz naravnih materialov. Je gradnja, ki jo lahko nadgradimo s sodobnejšim znanjem in prilagodimo sodobnejšim potrebam. Vse bolj prihaja v ospredje naše zavesti, je pa tudi vse bolj razširjena in ekonomsko dostopna. Spoznavamo, da moramo okolje manj obremenjevati, tako z porabo energije, škodljivimi emisijami ter predvsem vse bolj izkoriščati obnovljive vire energije kot tudi surovin.

gradnjo iz naravnih materialov je zadoščeno tako estetiki kot kakovosti bivanja, okusu (naj si bodo to ravne ali zaokrožene oblike), pestri izbiri barv, teksturi, za tiste bolj ročno spretne ali z umetniško žilico pa je lahko naraven material tekom gradnje tudi vir kreiranja. Atmosfera je v takem prostoru blagodejna in topla.

Materiale za naravno gradnjo lahko po dotrajanosti tudi ponovno uporabimo oz. recikliramo, tako puščamo minimalen ekološki odtis v okolje. Tehničnim karakteristikam, kot je toplotna prehodnost ali protipožarna varnost ter statična stabilnost pa naravna gradnja hiš povsem ustreza.

Naravni materiali se uporabljajo za konstrukcijo ter toplotno izolacijo: glina in pesek, slama, zbita zemlja, les, kamen. Slednje uvrščamo med avtohtone materiale.

V podjetju INPRO 22 smo namenili večjo pozornost gradnji s slamo – slamnate bale.

Slama

Slama kot gradbeni material v obliki slamnatih bal se je izkazala v gradbeništvu kot izredno kvaliteten material v različnih podnebnih pasovih kot tudi na potresnih območjih.  Slama je naraven produkt, ki je ekonomsko dostopen, odlično služi funkciji toplotne izolativnosti celotnega ovoja stavbe, hkrati pa služi kot polnilo sten. Najbolj pogost način  gradnje hiše s slamnatimi balami je v endoskeletni leseni konstrukciji, pri čemer vse obtežbe in nosilnost prevzame skeletna konstrukcija, ki je običajno lesena.

Gradnja s slamnatimi balami

Slamnata bala je velikosti približno: d = 93 cm, š = 50 cm, v = 40 cm in je povezana v vrvico v kompaktno stisnjeno obliko, najbolje iz pšenice, rža ali pire. Suha prostorninska masa mora biti v splošnem vsaj 100 kg/m3. Slama mora biti kvalitetna, primerno dolga, najmanj 25 cm, čim manjša vsebnost  vlage ki ne presega v daljšem obdobju 30%. Sicer slama za glodalce ni hranljiva, vendar je slama lahko, prav tako kot mineralna volna ali stiropor, prostor za bivanje glodavcev, če med gradnjo vse morebitne luknje popolnoma zapolnimo s slamo ali slamnato – ilovnato mešanico. Dostop jim prepreči tudi omet. Tako ometana stena iz slamnatih bal izpolnjuje evropski standard  požarne odpornosti F90, kar pomeni, da je odporna na požar najmanj 90 minut, preden zagori in zagotavlja nosilnost, celovitost in odlično izolativnost, slednje ( U = 0,12 W/m2K) pa presega celo standard za pasivno hišo (U = 0,15 W/m2K).

Gradnja hiše s slamnatimi balami je večinoma lahko izvedena v lastni režiji in v sodelovanju z  lokalnimi obrtniki, saj je material ponavadi lokalno dobavljiv. Pri polaganju  slamnatih bal moramo edino biti pazljivi, da slamnate bale polagamo na topel material, kamor sodi les ali ekstrudiran polistiren, nikakor ne beton (temelji). Med sestavljanjem slam v steno je potrebno slamo stiskati, briti in loviti linijo, da bo stabilna in ravna preden se lotimo ometavanja. Briti je zaradi prahu in hrupa najbolje sproti, na vsake tri linije v višino.
Tako zgrajeno steno omečemo. Za omet lahko uporabimo apno ali ilovico. Oba materiala »dihata«. Steno premažemo z  grobim ometom (1 cm debelo zmesjo peska, vode in ilovice ali apna) nato jo omečemo z enako mešanico, kateri primešamo malo slame za učvrščitevoemta. Nazadnje na tako podlago namestimo trstikoinomečemo z 2 cm debelim finim ometom. Stene barvamo z  naravnimi barvili ali barvo iz  žganega apna za fasado. Tako se vzdržuje naravno vlažnost stene. Vodoodporni ilovnati ometo uporabimo v kopalnici.  Ilovnat ometje dober tudi zaradi zmanjševanja »elektrosmoga« v prostoru.