Notranja oprema – računalniški kotiček
Računalnik med domačimi stenami ni redkost, temveč del obvezne elektronske opreme. Za njim sedi naraščaj zaradi šolskih obveznosti ali se kratkočasi z računalniškimi igricami. Pri odraslih je razlog običajno manj prijeten – plačevanje položnic, pregledovanje elektronske pošte ali pa dokončanje dela, ki ga v službi nismo utegnili.
Odgovor na vprašanje, v kateri sobi naj si omislimo računalniško mizo, je preprost: zagotovo ne v spalnici. Spalna soba je prostor, kamor ležemo k zasluženemu počitku in si privoščimo krepčilen spanec. Če imamo torej le možnost, naj kraljuje v manjši sobi, kabinetu ali pa si naredimo delovni kotiček v dnevni sobi. Po mnenju svetovalke za notranjo opremo iz arhitekturnega biroja Inpro 22, je bolj enostavna izbira namizni računalnik kot prenosni. Prvega namreč ni treba premikati. Če pa računalnik uporabljamo za službene namene, seveda pride v poštev prenosni.
NEVIDNO OČEM, SKRITO V OMARI
Računalniška miza naj bo v takem kotičku, kjer bo ozračje umirjeno in se bomo lahko skoncentrirali na delo. Oblike je lahko različne; pravokotne, kotne, nepravilne ali pa rahlo zaobljeno v tistem delu, kjer sedimo. Za tiste, ki ne želijo, da delovni kotiček pade obiskovalcem v oči in hoče, da je čim bolj neopazen, po možnosti celo neviden, je rešitev, da postavimo računalnik v omaro z vratci. Po potrebi ta vratca odpremo in pred nami se razkrije računalnik. Omara ima lahko zgoraj predale, spodaj pa je računalnik. Računalniški kotiček dopolnimo s policami, kjer se bohotijo fotografije, knjige, rože. Tako popestrimo monotonost domačega delovnega vzdušja. Prav tako ne bo odveč, če bo računalniška miza opremljena z vsaj enim predalom, kamor bomo spravili zvezke, pisala in podobno.
Računalniška miza naj bo v takem kotičku, kjer bo ozračje umirjeno in se bomo lahko skoncentrirali na delo.
Kot še pravi sogovornica, če imamo namizni računalnik, naj bo monitor direktno nasproti nas. Če ga bomo postavili tako, da bomo gledali v monitor na desno ali levo, se lahko sčasoma zgodi, da bomo začutili bolečine v vratu in hrbtenici.
DIMENZIJE MIZE
Globina mize naj bo od 40 do 50 centimetrov. Takšna globina zadostuje, da nanjo lahko postavimo miško in tipkovnico. Glede njene širine pa svetovalka za notranjo opremo pripomni, naj bo toliko široka, da bomo na vsaki strani imeli prostor za kak zvezek ali papir A4-format. Če imamo prostor, je miza lahko globoka tudi 78 centimetrov. V tem primeru lahko monitor poljubno pomaknemo stran od sebe. Višina računalniške mize naj bo obvezno vsaj 78 centimetrov.
NAMESTO STOLA VELIKA ŽOGA
Na kakšen stolu sedimo pred računalniško mizo, je še kako pomembno. Stol naj bo kvaliteten in tak, da omogoča pravilno držo. Kadar se odločimo za stol z vrtljivimi koleščki, poskrbimo še za zaščito tal. Naši strokovnjaki svetujejo izbiro ergonomično oblikovanega stola, pod pogojem, če nam ta ustreza. Največ pa bi za lepo držo naredili, če bi sedeli na veliko žogo, ta nas namreč prisili v zravnano držo. Pri sedenju bodimo pozorni še na kolena, ki naj bodo v isti višini kot kolki. Če bodo nižje, bomo posledice začutili v križu.
ČIM VEČ DNEVNE SVETLOBE
Glede dnevne svetlobe arhitektka svetuje, naj bo računalniška miza postavljena na tako mesto v sobi, kjer jo bo osvetljevala dnevna svetloba. Ko pa si z umetno svetlobo osvetljujemo prostor, naj bo namizna lučka na levi stran, če smo desničarji. Levičarji si jo potemtakem postavijo na svojo desno stran. Za mizo sedemo tako, da imamo pogled usmerjen proti vratom, saj ni nič prijetno, če nas kdo preseneti izza hrbta.
PASTELNE BARVE
Računalnik naj bo osvetljen z dnevno svetlobo
Za ustvarjalnost in zbrane misli poskrbijo tudi barve. Delovni kotiček za računalnik, naj ne obkrožajo močne barve, ker so preveč energične in botrujejo lahko k živčnosti, raztresenosti posameznika. Izberimo raje take barve, ki ugodno vplivajo na koncentracijo. To so predvsem pastelne z odtenki zeleno-modre barve. Če nismo toliko drzni, da bi v omenjeni barvi odeli prostor, je bela barva prav tako primerna.
V okvirček
Zanimalo vas bo…
– Matjaž Česen iz Inšituta Jožef Stefan – Centra za energetsko učinkovitost glede uporabe električne energije razloži, da je prenosni računalnik bolj varčen kot klasičen. Slednji porabi okoli 100 vatov, prenosni pa od 20 do 40 vatov.
– Stari računalniki, ki so zavzeli ogromno prostora na pisalni mizi, precej bolj sevajo, kot LCD-monitorji ali prenosni računalniki.
– Pri delu z računalnikom je treba na vsake toliko časa poskrbeti za utrujene oči. Pri tem velja pravilo 20/20/20. To v praksi pomeni, da vsakih 20 minut pogledamo za 20 sekund na daljavo več kot 20 metrov ali za 20 sekund zapremo oči.
Vir: Večer – Kvadrati; Tina Recek
