Prva gradbena faza pomeni začetek fizične gradnje objekta, potem ko smo pridobili vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere lahko začnemo graditi. Druga gradbena faza pa pomeni nadaljevanje gradnje objekta vse do strehe.
Gradbene faze si lahko vsak razlaga po svoje, saj pri nas niso opredeljene s posebnimi predpisi, standardi ali pravilniki, opozarja” Igor Povhe iz podjetja Inpro 22. “Odvisne so od želene gradnje oziroma zahtevnosti objekta. Večinoma gre za zaporedje petih faz, ki se začnejo s prvo gradbeno fazo, v katero je zajetih več gradbenih del, denimo priprava terena, priprava gradbišča, zakoličenje objekta, izkop gradbene jame ter postavitev temeljev in temeljne plošče. Naslednja, druga gradbena faza pa pomeni nadaljevanje del po zaključku pripravljalnih del in izgradnje temeljev ter postavitev kletne plošče, če gre za objekte, ki so podkleteni. Torej je objekt v prvi gradbeni fazi izdelan do prve plošče ter v drugi do strehe.”
Najprej pregled “papirjev”, nato priprava terena
- Pred začetkom gradnje oziroma preden se lotimo prve gradbene faze, pa je treba postoriti še marsikaj…
“Da se izognemo nepotrebnim zapletom in zavlačevanjem, je pred začetkom gradnje potreben pregled objekta in preostale dokumentacije z investitorjem, nadzornikom in izvajalcem. To omogoča vsem stranem, da se podrobneje seznanijo z gradnjo, zahtevami in potekom gradnje načrtovanega objekta. S tem dosežemo hitrejšo in zanesljivejšo gradnjo objekta.”
- S čim se prične prva gradbena faza?
“Prva gradbena faza se začne s pripravo terena, kar pomeni pripravljanje zemljišča za izkop in nadaljnjo gradnjo. Pri tem je treba z gradbišča odstraniti vse odvečne skale, drevje, zasuti morebitne jarke ter poskrbeti, da zemljišče ni pretirano vlažno.”
- Kako ustrezno pripraviti gradbišče?
- Kaj sledi, ko je gradbišče že ustrezno urejeno?
“Po pripravi gradbišča sledi zakoličba objekta, ki pomeni prenos tlorisa in položaja objekta s projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v naravo. Zakoličbo lahko opravi geodet, pri čemer pa je lahko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine. Po zakoličenju objekta se izdela zakoličbeni načrt. Po opravljeni zakoličbi objekta sledi izkop gradbene jame, ki jo uporabimo za postavitev temeljev in temeljne plošče. Pri izkopu gradbene jame je dobro, da izkopano zemljo deponiramo in jo prihranimo za kasnejše zasutje in ureditev okolice novozgrajenega objekta. Temu sledi izdelava temeljev objekta. Najprej sta potrebna priprava in utrjevanje dna gradbene jame, s čimer zagotovimo minimalno posedanje zgrajenega objekta in preprečimo razpoke, nato pa betoniramo temelje. Priporočljivo je, da opravljeno delo preveri in oceni gradbeni nadzornik. Poleg tega je potrebna tudi hidroizolacija postavljenih temeljev, ki preprečuje vdor talne vode ali vlage v objekt.”
- Na kaj paziti pri zaščiti temeljev?
“Pri zaščiti temeljev moramo biti pozorni na temelje nepodkletenih zidov, saj morajo biti dovolj globoko v zemlji, da jih ne poškodujejo korenine bližnjih dreves. Korenine lahko z rastjo postanejo tako močne, da razženejo temelj. Poškodbam zaradi korenin so še posebej izpostavljeni jaški v kanalizaciji, čistilne jame in razne razpoke v kanalizaciji.”
Postavitev kletne plošče
- Imeti klet ali ne? Na to vprašanje si moramo po navadi odgovoriti pri drugi gradbeni fazi.
“S postavitvijo temeljev smo zaključili prvo gradbeno fazo, ki ji sledi nadaljevanje z gradnjo objekta, torej druga gradbena faza. Pri podkletenih objektih je v tej fazi treba položiti kletno ploščo. Odločitev za kletne prostore je odvisna od želja, ki jih imajo stranke glede objekta, v katerem želijo bivati. Vendar je precej odvisna tudi od podlage, na katero gradimo objekt. Če moramo za klet uporabiti miniranje, bo to pomenilo precejšnje zvišanje stroškov. Pri gradnji kletnih prostorov gre predvsem za pravilno izvedbo zasipa kletnih zidov, da se ti kasneje ne posedajo preveč. Tej fazi sledi tretja, kjer gre za postavljanje konstrukcije vseh etaž in podstrešja, izvedbo strešne konstrukcije in krovska dela.”
Zanimalo vas bo…
O STROŠKIH POSAMEZNIH FAZ
“Kot vemo, je vsaka gradnja specifična in odvisna od trajanja, lokacije in obsega,” poudarja Igor Povhe
Tako so tudi stroški posameznih faz gradnje različni in odvisni od številnih dejavnikov, kot so denimo vpliv spremembe cen trga, surovin, delovne sile in storitev. Vsi ti dejavniki so nepredvidljivi in odvisni od mnogih družbenih dejavnikov. Gradbena stroka je za obvestilo graditeljem o finančnih stroških gradnje razvila najbolj zanesljivo metodo, ki temelji na znanih stroških v istem časovnem obdobju realiziranih gradenj. Za primerjavo lahko vzamemo odstotke stroškov gradnje povprečne stanovanjske hiše, in sicer zajema prva faza za zemeljska dela približno 2 % stroškov gradnje ter za izgradnjo temeljev 3 % stroškov gradnje. Druga in tudi tretja gradbena faza, ki sta malo bolj povezani, skupaj obsegata približno 42 % stroškov gradnje objekta, in sicer je največji strošek gradnja zidov in pripadajočih stropov (32 % celotnih stroškov gradnje). Naslednjih 10 % stroškov pa zavzema postavitev ostrešja, namestitev kritine in izvedba kleparskih del. Torej prva in druga gradbena faza obsegata približno 40 % vseh stroškov gradnje objekta.”
Vir: Večer – Kvadrati, Sanja Verovnik