Gradnja hiše s slamnatimi balami je priročna in večinoma se jo lahko izvede v lastni režiji. Velika prednost pri naravni gradnji je, da je lahko izvedena z uporabo lokalnih surovin, kot sta les in slama ter v sodelovanju z lokalnimi obrtniki, ki nam pripravijo, na primer, les za konstrukcijo ali bale slame. Tako jačamo vez tudi z našim lokalnim življenjem ter utrjujemo zavest domače kvalitete in avtonomnosti, saj je tovrstna gradnja v sožitju z naravo in je z njenimi neposrednimi produkti avtonomna v naših krajih.Vabljeni v kratko predstavitev, kjer v nadaljevanju opisujemo sam potek gradnje. Moramo dodati, da smo opisano sami izkusili na seminarju naravne gradnje, kot smo že omenili v prejšnjih člankih, vezanimi na tematiko naravne gradnje, samograditelja Kristjana Zvera.
Za lažjo predstavo je opis gradnje mestoma ponazorjen s fotografijami.
Temeljenje
Najbolj ekološka različica temeljenje so leseni točkovni temelji. V tem primeru lahko uporabimo za toplotno izolacijo tudi slamnate bale. Bolj klasična različica gradnje je temeljna betonska plošča ali pasovni betonski temelji. Slamnate bale polagamo na topel material, kamor sodi les ali ekstrudiran polistiren, nikakor ne beton.
Lesena skeletna konstrukcija
Za konstrukcijo lahko uporabimo klasični sistem z uporabo lesenih stebrov, pri čemer je bolje, da je konstrukcija homogena po višini, torej iz »enega kosa« lahko pa uporabimo tudi sistem gradnje, ki se imenuje “cut sistem” (Tom Rijven).
Pri tem sistemu uporabljamo za konstrukcijo deske debeline 3cm ter široke 15cm. Na vsako dolžino bale pritrdimo omenjeno desko. Pozorni moramo biti, da je les suh in da je konstrukcija dobro zavetrovana. Uporabimo tudi letvice.
Stene – slamnate bale
Najprej se prepričamo, da je bala dobro zvezana z vrvico, in da jo je mogoče dvigniti za cca. 5cm. Potrebujemo cca. 2,5 bal na m². Slamnate bale vstavljamo med omenjene deske »cut« sistema. Med sestavljanjem je potrebno slamo stiskati, briti in loviti linijo, da bo stabilna in ravna preden se lotimo ometavanja. Briti je zaradi prahu in hrupa najbolje sproti, na vsake tri linije v višino.
Toplotna izolacija naravne gradnje
Slamnate bale lahko v celoti prevzamejo funkcijo toplotne izolacije. Polagamo jih lahko na talno ploščo, ob zunanjo steno, nad etažno ploščo, če le ta meji na neogrevan podstrešni prostor ali pod špirovce v primeru mansarde.
Streha
Pri samem temeljenju moramo biti pozorni na to, koliko teže bo prinesla streha. Temu je potrebno prilagoditi temelje. Lahko uporabimo opečno kritino, vendar za to potrebujemo strmejši naklon.
Zvočna izolacija
Zvočna izolacija predstavlja nasutje peska v etažni plošči ali v predelni steni. Tako se pridobi več prožnosti ob potresu, konstrukcija pa dosti manj poka.
Naravni omet
Za omet lahko uporabimo apno ali ilovico. Oba materiala »dihata«. Steno iz slame najprej premažemo z 1 cm debelo zmesjo peska, vode in ilovice ali apna. Ko se ta utre, omečemo steno z enako mešanico, kateri dodamo malo slame za učvrstitev ometa. Na grobi ilovnat omet nato namestimo trstiko in omečemo z 2 cm debelim finim ometom, ki je ilovnat ali apnen na zunanji strani stene. »Špalete« – zaključke pri okenskih in vratnih odprtinah obdelamo s trstiko ali gradbeno trstiko, za katero je dobro, da je pletena s pocinkano mrežo. Pri barvanju finih ometov je dobro, da ne uporabljamo umetnih barvil, ker konstrukcija v tem primeru ne diha. Ilovnat omet vzdržuje naravno vlažnost, zato so najbolj primerne naravne barve ali barve iz žganega apna. Slednje so tudi zelo obstojne, vendar moramo biti pazljivi, da zaradi zrmzovanja sten ne ometujemo pozimi, od oktobra naprej. Kopalnice in prostore v stiku z vodo lahko omečemo z vodoodpornim ilovnatim ometom.
Inštalacije
Inštalacije je najbolje umestiti po končanem grobem ometu, saj se jih lažje vstavi in regulira. V ilovico se vreže linijo za inštalacijo, vdolbino premaže z mavcem (da se prepreči kratek stik s slamo) ter v mavec vstavi dozo. Pri nameščanju luči se lahko tudi kreativno izrazimo. Dozo prekrijemo s kovinsko mrežo, ki jo oblikujemo ter omečemo z mešanico mavca in ilovice. Ilovnat omet je med drugim dober tudi zaradi zmanjševanja »elektrosmoga« v prostoru.
