Kako in kam umestiti domačo savno?
Umestitev savne v domači prostor ni ravno preprosta. Pri tem imata ključno besedo projektant in arhitekt. Predstavljamo vam njuno mnenje.
Igor Povhe, univ. dipl. inž. grad., iz podjetja Inpro 22:
“Če se odločite za izdelavo savne v vaši hiši, imate na voljo več ponudnikov, ki vam izdelajo savno po meri. V večini primerov v obstoječi prostor hiše niti ni možno umestiti savne tipskih dimenzij. Pri izbiri savne po meri morate razmisliti o želenem številu ljudi, ki bi lahko naenkrat uporabljali savno. Pri tem ne smete pozabiti, ali si jo lahko prostorsko tudi privoščite. Če želimo čim bolje izkoristiti prostor v savni, je najprimernejša okrogla oblika, vendar to pomeni neizkoriščenost prostora okoli savne. Prostor, v katerem želimo počivati, bi moral biti čist in zračen, omejitve za višino in širino sicer ni, vendar je priporočljiva višina prostora 190 centimetrov. Prav tako je priporočljivo najeti arhitekta ali projektanta, ki lahko najbolje svetujeta o umestitvi savne v prostor in opozorita na druge elemente, na katere je treba paziti.
V večini primerov se posamezniki odločijo za postavitev savne kar v kopalnici, saj ta ni samo prostor za osnovno osebno higieno. Arhitekti in projektanti vse več pozornosti posvečamo velikosti tega prostora, ker poleg higiene zagotavlja tudi prostor za relaksacijo in dobro počutje. Kopalnica je večinoma primerna izbira tudi zato, ker je to prostor, kjer je prisotna voda, običajno je bolj ogrevana kot ostali prostori, poleg tega pa nam nudi tudi intimnost za sproščanje. V kopalnici imamo zaradi keramičnih ploščic možnost preprostejšega čiščenja okolice in notranjosti savne. Svoj wellnes kotiček si lahko postavite tudi v kleti, kjer ste odmaknjeni ter se lahko tudi ohladite, ko stopite iz savne. Predvsem poleti je najboljše, da ste v bližini kakšne prhe. Veliko ljudi se odloči za savno tudi v mansardi, kjer je treba biti pozoren pri izbiri materialov. Ti morajo biti močnejši, vodoodporni, v bližini pa si je priporočljivo omisliti prho. Ne smemo pozabiti na ustrezno toplotno in hidroizolacijo mansarde. Pri načrtovanju savne v vaši hiši je pomembno vedeti, ali se odločite za finsko (suho), infrardečo ali turško (parno) savno. Gre za uporabo različnih velikosti savn in materialov ter tudi zahtevnosti izvedbe.
Osnovni material za savno je les. Iz njega je izdelana celotna kabina savne: stene, tla, strop, klopi, vzglavniki, obešalniki itd. Les namreč ohranja toploto v prostoru, preprosto oblikovani dodatki in peči ter naravni kamni pa vzbujajo prijetno naravno vzdušje. Glavni element savne je peč z vgrajenim časovnikom in termostatom. Pri izbiri peči in njeni vgraditvi v savno moramo paziti na velikost in vrsto peči ter tudi na navodila proizvajalca, saj gre tu za osebno varnost in varnost vaše hiše. Izbrano steno savne, kjer bo peč pritrjena, je treba dodatno ojačati. Sodobne peči v savnah poganja elektrika, na kar je treba računati pred postavitvijo wellnes kotička. Infrardeča savna je iz kanadske rdeče cedre ali drugega kvalitetnega lesa, za katero potrebujete le prostor in vtičnico. Te savne so preproste za montažo in premikanje. Pri finski savni je treba paziti na to, da strop ni previsok (ni določene višine) ter da je raven, saj le tako pravilno kroži zrak in ne poškoduje lesa. V finski savni je za priklop peči v 90 odstotkih primerov potreben trifazni priključek (380 V), obstaja tudi možnost priklopa peči na enofazni priključek (230 V), a le pri finskih savnah manjših dimenzij (do okvirno 4 kubičnih metrov). Za inštalacijo infrardečih savn je dovolj enofazni priključek oziroma navadna vtičnica. Druge inštalacije niso potrebne. Vendar je pri inštalacijah in vgradnji peči v savno potreben strokovnjak na elektro področju, če res želite zagotoviti varnost vašemu domu.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti na izolacijo savne, katero moramo načrtovati že pred postavitvijo. Poskrbeti moramo za posebno toplotno izolacijo, ki mora biti iz anorganske volne. Na stenah mora biti debela najmanj 50 mm, na stropu pa najmanj 100 mm. Med strokovnjaki je znano pravilo, da se toplotni učinek peči za vsak kvadratni meter izolirane stene ali stropa savne, poveča za 1 kW (kilowat). Poleg tega mora savna imeti posebno izolacijo, ki preprečuje vdor vlage v druge prostore. Tovrstno izolacijo imenujemo paronepropustna ali difuzijsko zaprta pregrada, katero tvori posebna folija iz umetne mase, papirja in aluminija.”
Andrej Mercina, direktor arhitekturnega biroja Trije arhitekti, v okviru katerega deluje Arhitekturna svetovalnica:
“Pri umeščanju prostora oddiha s savno v naše bivalno okolje je bistveno predvsem razumevanje karakterja ambienta. Pri sami savni, predvsem tehnologiji, povezani z njo, je prav, da zaupamo strokovnjakom. Velika vlažnost, visoke temperature, potrebna kvalitetna toplotna izolativnost in še kaj so razlogi za upoštevanje izkušenj s tega področja. A tu govorimo le o tehnični podpori. Pri kvaliteti ambienta pa je ključno arhitekturno razumevanje, da oblikujemo oazo miru, zatočišče pred tempom vsakdana. Zato svetujemo, da ustvarimo poleg same savne čim več dopolnjujočih kotičkov, ki nam bodo omogočali različne načine uživanja. Obvezen je prostor za ležanje, če se le da, pospremljen s pogledom v zunanji vrt ali atrij, ki naj bo raje manjši, pa zato toliko bolj intimen. Lesene površine so prav tako praktično neobhodne, saj s svojim vonjem in prijetnim dotikom ustvarjajo želeni ambient. Svetloba naj bo ambientalna, le točkovno močnejša – za potrebe branja denimo. Tudi rastline v veliki meri pripomorejo k sproščenosti prostora, zato jim je priporočljivo najti primerno mesto.”
“Pri umeščanju prostora oddiha s savno v naše bivalno okolje je bistveno predvsem razumevanje karakterja ambienta. Pri sami savni, predvsem tehnologiji, povezani z njo, je prav, da zaupamo strokovnjakom. Velika vlažnost, visoke temperature, potrebna kvalitetna toplotna izolativnost in še kaj so razlogi za upoštevanje izkušenj s tega področja. A tu govorimo le o tehnični podpori. Pri kvaliteti ambienta pa je ključno arhitekturno razumevanje, da oblikujemo oazo miru, zatočišče pred tempom vsakdana. Zato svetujemo, da ustvarimo poleg same savne čim več dopolnjujočih kotičkov, ki nam bodo omogočali različne načine uživanja. Obvezen je prostor za ležanje, če se le da, pospremljen s pogledom v zunanji vrt ali atrij, ki naj bo raje manjši, pa zato toliko bolj intimen. Lesene površine so prav tako praktično neobhodne, saj s svojim vonjem in prijetnim dotikom ustvarjajo želeni ambient. Svetloba naj bo ambientalna, le točkovno močnejša – za potrebe branja denimo. Tudi rastline v veliki meri pripomorejo k sproščenosti prostora, zato jim je priporočljivo najti primerno mesto.”
Vir: Večer-Kvadrati, Sanja Verovnik