Razširjenost lesa v gradbeništvu je v svetu precej različna, v nekaterih državah (skandinavske države, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska) je gradnja že tradicionalna medtem ko drugje uporabo lesa razumejo kot prehodno (mediteran, srednjeevropske države). Slovenija je nekje vmes, in ima na tem področju še potencial za razvoj. Z uporabo lesa smo poplačani vsestransko, poraba energije in ekološki odtis sta minimalna, gradnja je hitrejša, počutje pa je lahko izredno prijetno.
Uporaba lesa
V naravni gradnji je uporaba lesa ključna, najbolj priljubljena pa je uporaba masivnega lesa (žagan les), manj je v uporabi lamelirani (lepljen ali slojnat) les. Uporaba lesa ima dve funkciji: nosilni material za konstrukcije ali nenosilni material za talne, stropne, stenske obloge, stavbno pohištvo, nenazadnje tudi kot pohištvo v prostoru …
V primeru lesa za konstrukcijo je najvažnejša lastnost njegova trdnost, pri elementih v stiku s stalno vlago tudi odpornost proti biološkim škodljivcem, pri nenosilnih elementih pa so pomembne druge značilnosti: pri stenskih in stropnih oblogah izgled vidne površine, pri talnih oblogah odpornost proti obrabi, pri stavbnem pohištvu pa trajnost in dimenzijska stabilnost. Obnašanje v primeru požara je pomembno tako za konstrukcijski les kot za obloge, lastnost, ki se pri izdelku reklamira pa je odziv na ogenj.
Osnovne lastnosti lesa za nosilne elemente
Bistvena je trdnost lesa.
Ker je les naraven material, so lastnosti odvisne od pogojev rasti. Zato je pri izbiri najprimernejšega lesa potrebno biti pozoren na lastnosti vsakega elementa posebej in nato (s predpisano stopnjo zanesljivosti) oceniti, v kateri trdnostni razred sodi. lesene konstrukcije so lahko obremenjene upogibno, tlačno oziroma natezno (vzporedno ali pravokotno na vlakna) ter strižno. Ker pa so leseni elementi pogosto obremenjeni na upogib, predvsem pa zato, ker je to lastnost razmeroma lahko določiti, je kot karakteristična izbrana upogibna trdnost lesa, za katero je trenutno možna uporaba standarda DIN 4074-1.
Kot zanimivost naj navedemo, da se je pred leti za pospešitev postopkov razvrščanja elementov pričel razvoj naprav za strojno razvrščanje lesa. Te naprave razvrstijo les v trdnostni razred z merjenjem ene od količin, ki je neposredno povezana s trdnostjo (gre predvsem za modul elastičnosti, kombiniran tudi z meritvijo gostote), namesto vizualne ocene napak (predvsem grč) pa so proizvajalci razvili naprave za detekcijo napak (npr. z rentgenskimi žarki, skeniranjem …). V nekaterih, predvsem skandinavskih državah, je strojno razvrščanje že zelo uveljavljeno, v srednji Evropi pa precej manj.
Odziv na ogenj
Masivni les z minimalno dimenzijo 22 mm in gostoto najmanj 350 kg/m3 je razvrščen v razred D-s2,d0, v isti razred je razvrščen tudi lepljeni lamelirani les, le da mora biti njegova minimalna dimenzija 40 mm, srednja gostota pa najmanj 380 kg/m3.
Biološki škodljivci
Glede na obstojnost lesa proti biološkim škodljivcem obstaja 5 trajnostnih razredov masivnega lesa, označenih s številkami 1 – 5 (1 = zelo trajen, 5 = ni trajen). Od najpogostejših slovenskih vrst dreves spadata v razred 2 hrast in kostanj, v razred 3 bor, v razred 4 smreka in jelka, za vse ostale vrste (bukev, breza, javor, jesen, lipa, topol) pa velja, da niso trajne in so uvrščene v razred 5.
Označevanje konstrukcijskega lesa z oznako CE
Tako masivni les kot lepljeni se šteje kot gradbeni proizvod, za katere veljajo določila Zakona o gradbenih proizvodih – ZGPro (Ur. list RS št. 52/2000). Za oba sta harmonizirana standarda za proizvod: za masivni žagan les SIST EN 14081-1 in za lepljeni lamelirani les SIST EN 14080. Po osnovi navedenih standardov je omogočeno označevanje lesa z oznako CE.
Osnovne lastnosti lesa za nenosilne elemente
Stenske in stropne obloge
Standard SIST EN 14915 Notranje in zunanje obloge iz masivnega lesa – Lastnosti poudarja požarne karakteristike (odziv na ogenj), sproščanje nevarnih snovi (formaldehida in pentaklorfenola), fizikalne lastnosti (prepustnost vodne pare, absorpcija zvoka, toplotna prehodnost), predvsem pa trajnost lesa oziroma odpornost proti škodljivcem in vremenskim vplivom.
V standardu so navedene tudi zahteve za materiale po različnih tipih oblog (iz lesa listavcev ali iglavcev, obloge s peresom in utorom ali brez), ki pa zajemajo predvsem vizualni izgled. Za posamezne kakovostne razrede (ki nimajo neposredne povezave s trdnostjo, ampak bolj z površinskimi napakami) pa je predpisan dovoljeni obseg napak (grče, razpoke, obarvanost). Slednje lahko ustvari prijeten naraven ambient. (link: ambient iz naravnih materialov)
Les za talne obloge
SIST EN 14342 Lesene talne obloge – Lastnosti navaja lastnosti na gotovem podu, ki vključuje tudi lepilo in površinsko zaščito. V njem so navedeni standardi za različne tipe oblog, med drugim tudi za masivne talne elemente, kot so masivni parketni elementi, masivne talne plošče iz lesa listavcev ali iglavcev pa tudi lamelirane elemente, mozaik parket, večslojne parketne elemente in druge. Dovoljeni obseg napak so: beljava, grče, razpoke, vrasla skorja, naklon vlaken, barvne razlike, strženovi trakovi, biološke spremembe.
Les za stavbno pohištvo
Za stavbno pohištvo velja, da je standard za okna in vrata SIST EN 14251-1 Okna in vrata – Standard da mora proizvod izpolnjevati zahtevano lastnost požarne odpornosti in dimnotesnosti.
Kot vidimo je ta naravni material precej zahteven gradbeni material, še posebej les za konstrukcije in les za proizvode, izpostavljene neugodnim klimatskim pogojem, a s pravilnimi ukrepi se lahko izognemo neugodnim lastnostim, kot je neodpornost proti vplivom vlage, gorljivost.
