Uporaba lesa v naravni gradnji

349
Uporaba lesa v naravni gradnji

Raz┼íirjenost lesa v gradbeni┼ítvu je v svetu precej razli─Źna, v nekaterih dr┼żavah (skandinavske dr┼żave, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska) je gradnja ┼że tradicionalna medtem ko drugje uporabo lesa razumejo kot prehodno (mediteran, srednjeevropske dr┼żave). Slovenija je nekje vmes, in ima na tem podro─Źju ┼íe potencial za razvoj. Z uporabo lesa smo popla─Źani vsestransko, poraba energije in┬áekolo┼íki odtis┬ásta minimalna, gradnja je hitrej┼ía, po─Źutje pa je lahko izredno prijetno.

Uporaba lesa

V┬ánaravni gradnji┬áje uporaba lesa klju─Źna, najbolj priljubljena pa je uporaba┬ámasivnega lesa┬á(┼żagan les), manj je v uporabi lamelirani (lepljen ali slojnat) les. Uporaba lesa ima dve funkciji: nosilni material za konstrukcije ali nenosilni material za talne, stropne, stenske obloge, stavbno pohi┼ítvo, nenazadnje tudi kot pohi┼ítvo v prostoru ÔÇŽ
slika 2 lesena konstrukcija

V primeru┬álesa za konstrukcijo┬áje najva┼żnej┼ía lastnost njegova trdnost, pri elementih v stiku s stalno vlago tudi odpornost proti biolo┼íkim ┼íkodljivcem, pri nenosilnih elementih pa so pomembne druge zna─Źilnosti: pri stenskih in stropnih oblogah izgled vidne povr┼íine, pri talnih oblogah odpornost proti obrabi, pri stavbnem pohi┼ítvu pa trajnost in dimenzijska stabilnost. Obna┼íanje v primeru po┼żara je pomembno tako za konstrukcijski les kot za obloge, lastnost, ki se pri izdelku reklamira pa je odziv na ogenj.

Osnovne lastnosti lesa za nosilne elemente

Bistvena je trdnost lesa.
Ker je les┬ánaraven material, so lastnosti odvisne od pogojev rasti. Zato je pri izbiri najprimernej┼íega lesa potrebno biti pozoren na lastnosti vsakega elementa posebej in nato (s predpisano stopnjo zanesljivosti) oceniti, v kateri trdnostni razred sodi.┬álesene konstrukcije┬áso lahko obremenjene upogibno, tla─Źno oziroma natezno (vzporedno ali pravokotno na vlakna) ter stri┼żno. Ker pa so leseni elementi pogosto obremenjeni na upogib, predvsem pa zato, ker je to lastnost razmeroma lahko dolo─Źiti, je kot karakteristi─Źna izbrana upogibna┬átrdnost lesa, za katero je trenutno mo┼żna uporaba standarda DIN 4074-1.
Kot zanimivost naj navedemo, da se je pred leti za pospe┼íitev postopkov razvr┼í─Źanja elementov pri─Źel razvoj naprav za strojno razvr┼í─Źanje lesa. Te naprave razvrstijo les v trdnostni razred z merjenjem ene od koli─Źin, ki je neposredno povezana s trdnostjo (gre predvsem za modul elasti─Źnosti, kombiniran tudi z meritvijo gostote), namesto vizualne ocene napak (predvsem gr─Ź) pa so proizvajalci razvili naprave za detekcijo napak (npr. z rentgenskimi ┼żarki, skeniranjem ÔÇŽ). V nekaterih, predvsem skandinavskih dr┼żavah, je strojno razvr┼í─Źanje ┼że zelo uveljavljeno, v srednji Evropi pa precej manj.
slika 3 naravna gradnja

Odziv na ogenj

Masivni les┬áz minimalno dimenzijo 22 mm in gostoto najmanj 350 kg/m3 je razvr┼í─Źen v razred D-s2,d0, v isti razred je razvr┼í─Źen tudi lepljeni lamelirani les, le da mora biti njegova minimalna dimenzija 40 mm, srednja gostota pa najmanj 380 kg/m3.

Biološki škodljivci

Glede na obstojnost lesa proti biolo┼íkim ┼íkodljivcem obstaja 5 trajnostnih razredov┬ámasivnega lesa, ozna─Źenih s ┼ítevilkami 1 ÔÇô 5 (1 = zelo trajen, 5 = ni trajen). Od najpogostej┼íih slovenskih vrst dreves spadata v razred 2 hrast in kostanj, v razred 3 bor, v razred 4 smreka in jelka, za vse ostale vrste (bukev, breza, javor, jesen, lipa, topol) pa velja, da niso trajne in so uvr┼í─Źene v razred 5.
slika 4 vrste lesa - hrast macesen smreka

Ozna─Źevanje konstrukcijskega lesa z oznako CE

┬áTako┬ámasivni les┬ákot lepljeni se ┼íteje kot gradbeni proizvod, za katere veljajo dolo─Źila Zakona o gradbenih proizvodih – ZGPro (Ur. list RS ┼ít. 52/2000). Za oba sta harmonizirana standarda za proizvod: za masivni ┼żagan les SIST EN 14081-1 in za lepljeni lamelirani les SIST EN 14080. Po osnovi navedenih standardov je omogo─Źeno ozna─Źevanje lesa z oznako CE.

Osnovne lastnosti lesa za nenosilne elemente

Stenske in stropne obloge
Standard SIST EN 14915┬áNotranje in zunanje obloge iz masivnega lesa┬áÔÇô Lastnosti poudarja po┼żarne karakteristike (odziv na ogenj), spro┼í─Źanje nevarnih snovi (formaldehida in pentaklorfenola), fizikalne lastnosti (prepustnost vodne pare, absorpcija zvoka, toplotna prehodnost), predvsem pa trajnost lesa oziroma odpornost proti ┼íkodljivcem in vremenskim vplivom.
V standardu so navedene tudi zahteve za materiale po razli─Źnih tipih oblog (iz lesa listavcev ali iglavcev, obloge s peresom in utorom ali brez), ki pa zajemajo predvsem vizualni izgled. Za posamezne kakovostne razrede (ki nimajo neposredne povezave s trdnostjo, ampak bolj z povr┼íinskimi napakami) pa je predpisan dovoljeni obseg napak (gr─Źe, razpoke, obarvanost). Slednje lahko ustvari prijeten┬ánaraven ambient. (link: ambient iz naravnih materialov)
slika 5 lesena obloga

Les za talne obloge

SIST EN 14342 Lesene talne obloge – Lastnosti navaja lastnosti na gotovem podu, ki vklju─Źuje tudi lepilo in povr┼íinsko za┼í─Źito. V njem so navedeni standardi za razli─Źne tipe oblog, med drugim tudi za┬ámasivne talne elemente, kot so masivni parketni elementi, masivne talne plo┼í─Źe iz lesa listavcev ali iglavcev pa tudi lamelirane elemente, mozaik parket, ve─Źslojne parketne elemente in druge. Dovoljeni obseg napak so: beljava, gr─Źe, razpoke, vrasla skorja, naklon vlaken, barvne razlike, str┼żenovi trakovi, biolo┼íke spremembe.

Les za stavbno pohištvo

Za stavbno pohi┼ítvo velja, da je standard za okna in vrata SIST EN 14251-1 Okna in vrata – Standard da mora proizvod izpolnjevati zahtevano lastnost po┼żarne odpornosti in dimnotesnosti.
Kot vidimo je ta naravni material precej zahteven gradbeni material, še posebej les za konstrukcije in les za proizvode, izpostavljene neugodnim klimatskim pogojem, a s pravilnimi ukrepi se lahko izognemo neugodnim lastnostim, kot je neodpornost proti vplivom vlage, gorljivost.