Ekološka gradiva za prekrivanje streh

210
Ekološka gradiva za prekrivanje streh

Naravni materiali, uporabljeni ┼że stoletja, so lahko v sodobni arhitekturi videti lahko zelo sodobni in primerni za moderno bivanje, pribli┼żajo pa se tudi konceptu naravne gradnje hi┼í.
Pomembno pri ekolo┼íki kritini je tudi u─Źinkovitost in ekonomi─Źnost le-te, bomo predstavili v nadaljevanju.

Tipi kritin

  • SLAMNATA KRITINA

Eden najstarej┼íih┬ánaravnih materialov┬áza prekrivanje streh je zagotovo┬áslama. Optimalno u─Źinkovitost dose┼że, ─Źe jo primerno gojimo in negujemo, kar pomeni, da moramo za kakovostno┬áslamnato streho┬áposkrbeti ┼że ob sajenju ┼żita. Le ta morajo biti prave vrste, najprimernej┼ía in najpogosteje uporabljena je p┼íenica (ponekod uporabljajo tudi tr┼ío, debelej┼ío in poroznej┼ío slamo r┼żi ali pire). Uporabna je┬áslama┬ávi┼íje rasti in mora biti odporna na vremenske vplive, kot je veter, de┼ż, sneg, ÔÇŽ ─îe┬áslamo┬ádobro osu┼íimo ji podalj┼íamo s tem tudi ┼żivljenjsko dobo. O tem┬ábiolo┼íkem materialu┬áin njenih zna─Źilnostih smo govoril ┼że v prispevku┬áPotek gradnje hi┼íe s slamnatimi balami.

 

Dopustni naklon┬áslamnate strehe┬áje 45┬░, najve─Źji 80┬░.

Uporaba slamnate strehe v sodobni naravni gradnji

Slama┬áje v za─Źetnem obdobju zlato-rumene barve, kasneje se obarva v sivo-rjave odtenke, pogosta je tudi pora┼í─Źenost z mahom. ┼Żivljenjska doba kakovostno izdelane┬áslamnate kritine┬áje 35 do 50 let.

  • OPE─îNATA KRITINA

Ope─Źna kritina┬áje danes najpogosteje uporabljena kritina samostojnih enodru┼żinskih gradenj. Uvr┼í─Źamo jo med┬áekolo┼íka gradiva, ki prav tako vpliva na ugodnej┼íi┬áekolo┼íki odtis, saj je iz gline, kar ji zagotavlja njeno kakovost, obstojnost. Vendar je zaradi materiala te┼żja, nekje med 38 in 65 kg/m┬▓ stre┼ínike, vendar je primerna tudi za prekrivanje monta┼żnih objektov.

openata kritina v naravnem odtenku

V uporabi so danes najpogosteje:

1. Borbrovci:Tradicionalna┬áin ┼żlahtna slovenska┬áekolo┼íka kritina, ki je primerna za pokrivanje streh z naklonom med 35┬║ in 40┬║ (tudi od 33┬░ – 60┬░, vendar je potrebno druga─Źno prekrivanje). Ima gladko polkro┼żno obliko, v uporabi je vse bolj tudi z dodanim ravnim ali koni─Źastim spodnjim robom.

2. Ope─Źni zarezniki:┬áOpe─Źni stre┼ínik, ki je cenovno dostopnej┼íi, vendar te┼żji od┬áope─Źne kritine, kar je potrebno upo┼ítevati ┼że pri samem na─Źrtovanju stre┼íne konstrukcije. Najmanj┼íi dopustni naklon za uporabo te kritine je 25┬║.

3. Korci:┬áSo┬áOpe─Źni stre┼íniki┬áz ┼żlebasto obliko, kjer se pri polaganju eden polo┼żi z ┼żlebom navzgor in drugi z ┼żlebom navzdol. Najprimernej┼íi so za strehe z naklonom 25 do 30┬║, dovoljeni pa med najmanj┼íim naklonom 18┬║ in najve─Źjim 45┬║. Predstavlja tradicionalno kritino v primorski slovenski regiji, saj zaradi svoje te┼że dobro kljubujejo vetru in burji, hkrati pa se dobro odzivajo tako v mrazu kot v vro─Źini.

Kot zanimivost naj povemo, da na strehi lahko uporabimo tudi razne dekorativne stre┼íne elemente, kot je petelin, sova, orel, krogla, kri┼ż,ÔÇŽ

  • SKODLE

Brez lesa pri gradnji prakti─Źno ne gre,┬áuporaba lesa v naravni gradnji┬áje zato skoraj klju─Źna. Iz slovenske tradicije poznamo leseno kritino, t.i. skodle, katera ima, prav tako kot┬áslamnata streha, v za─Źetku zlato ÔÇô rumeno barvo, ki s ─Źasom pridobi sivkasto patino.

Skodle┬áso dol┼żine med 30 cm ÔÇô 100 cm, in debeline od 17 ÔÇô 18 mm in imajo majhno lastno te┼żo.

Lesena kritina┬ádose┼że svojo optimalno uporabo s posebnim postopkom. Uporabi se les macesna ali smreke, ki mora biti raven, brez gr─Ź, in mora biti resonan─Źen, izbira se ga pozno jeseni, saj takrat nima v sebi sokov. Ko je hlodovina razrezana, se le-to razcepi na krhlje, kjer se sredino izlo─Źi. Nato se les ro─Źno obdela, razcepi na┬áskodle, obte┼íe in ┼íele po primernem ─Źasovnem obdobju su┼íenja polo┼żi na stre┼íno konstrukcijo. Poznamo dvoslojno in troslojno prekrivanje. ─îe jih ┼żelimo ukriviti, se jih upari.

  • ZELENA STREHA

Zelena streha┬ápredstavlja pojem┬ásonaravnega bivanja, katera zgodovina sega zelo dale─Ź nazaj, vendar do┼żivlja tudi sodoben razvoj. Pomen┬ázelene strehe┬áje v omilitvi t.i. ┬╗temperaturnih ┼íokov┬ź, saj je povr┼íinska temperatura pri obi─Źajnih strehah lahko vi┼íja tudi za 45┬░C, poleg tega rastline na strehi o─Źistijo okoli┼íki zrak. Njihova uporaba je pogosta v┬áurbanem okolju, saj ve─Źa povr┼íino t.i. ┬╗zelenih povr┼íin┬ź, obenem lahko predstavlja tudi prostor za rekreacijo, prostor z prijetno atmosfero tudi prostor vrtnarjenja. Je ekonomi─Źna, saj lahko var─Źujemo pri ogrevanju in ohlajevanju prostorov, saj toplotno izolacijo predstavlja humus. S svojo debelino predstavlja tudi dobro zvo─Źno za┼í─Źito ter za┼í─Źito pred t.i. ┬╗elektri─Źnim smogom┬ź in pra─Źnimi delci.

Ekološka streha

Slovenija je primerna za┬ázeleno streho, le vegetacijo je potrebno izbrati regionalnemu podjetju. ┼Żivljenjska doba je lahko tudi 50 let in ve─Ź, saj je hidroizolacijski sloj za┼í─Źiten pred vremenskimi in vro─Źinskimi vplivi.