Naravni materiali, uporabljeni že stoletja, so lahko v sodobni arhitekturi videti lahko zelo sodobni in primerni za moderno bivanje, približajo pa se tudi konceptu naravne gradnje hiš.
Pomembno pri ekološki kritini je tudi učinkovitost in ekonomičnost le-te, bomo predstavili v nadaljevanju.
Tipi kritin
- SLAMNATA KRITINA
Eden najstarejših naravnih materialov za prekrivanje streh je zagotovo slama. Optimalno učinkovitost doseže, če jo primerno gojimo in negujemo, kar pomeni, da moramo za kakovostno slamnato streho poskrbeti že ob sajenju žita. Le ta morajo biti prave vrste, najprimernejša in najpogosteje uporabljena je pšenica (ponekod uporabljajo tudi tršo, debelejšo in poroznejšo slamo rži ali pire). Uporabna je slama višje rasti in mora biti odporna na vremenske vplive, kot je veter, dež, sneg, … Če slamo dobro osušimo ji podaljšamo s tem tudi življenjsko dobo. O tem biološkem materialu in njenih značilnostih smo govoril že v prispevku Potek gradnje hiše s slamnatimi balami.
Dopustni naklon slamnate strehe je 45°, največji 80°.
Slama je v začetnem obdobju zlato-rumene barve, kasneje se obarva v sivo-rjave odtenke, pogosta je tudi poraščenost z mahom. Življenjska doba kakovostno izdelane slamnate kritine je 35 do 50 let.
- OPEČNATA KRITINA
Opečna kritina je danes najpogosteje uporabljena kritina samostojnih enodružinskih gradenj. Uvrščamo jo med ekološka gradiva, ki prav tako vpliva na ugodnejši ekološki odtis, saj je iz gline, kar ji zagotavlja njeno kakovost, obstojnost. Vendar je zaradi materiala težja, nekje med 38 in 65 kg/m² strešnike, vendar je primerna tudi za prekrivanje montažnih objektov.
V uporabi so danes najpogosteje:
1. Borbrovci:Tradicionalna in žlahtna slovenska ekološka kritina, ki je primerna za pokrivanje streh z naklonom med 35º in 40º (tudi od 33° – 60°), vendar je potrebno drugačno prekrivanje). Ima gladko polkrožno obliko, v uporabi je vse bolj tudi z dodanim ravnim ali koničastim spodnjim robom.
2. Opečni zarezniki: Opečni strešnik, ki je cenovno dostopnejši, vendar težji od opečne kritine, kar je potrebno upoštevati že pri samem načrtovanju strešne konstrukcije. Najmanjši dopustni naklon za uporabo te kritine je 25º.
3. Korci: So Opečni strešniki z žlebasto obliko, kjer se pri polaganju eden položi z žlebom navzgor in drugi z žlebom navzdol. Najprimernejši so za strehe z naklonom 25 do 30º, dovoljeni pa med najmanjšim naklonom 18º in največjim 45º. Predstavlja tradicionalno kritino v primorski slovenski regiji, saj zaradi svoje teže dobro kljubujejo vetru in burji, hkrati pa se dobro odzivajo tako v mrazu kot v vročini.
Kot zanimivost naj povemo, da na strehi lahko uporabimo tudi razne dekorativne strešne elemente, kot je petelin, sova, orel, krogla, križ,…
- SKODLE
Brez lesa pri gradnji praktično ne gre, uporaba lesa v naravni gradnji je zato skoraj ključna. Iz slovenske tradicije poznamo leseno kritino, t.i. skodle, katera ima, prav tako kot slamnata streha, v začetku zlato – rumeno barvo, ki s časom pridobi sivkasto patino.
Skodle so dolžine med 30 cm – 100 cm, in debeline od 17 – 18 mm in imajo majhno lastno težo.
Lesena kritina doseže svojo optimalno uporabo s posebnim postopkom. Uporabi se les macesna ali smreke, ki mora biti raven, brez grč, in mora biti resonančen, izbira se ga pozno jeseni, saj takrat nima v sebi sokov. Ko je hlodovina razrezana, se le-to razcepi na krhlje, kjer se sredino izloči. Nato se les ročno obdela, razcepi na skodle, obteše in šele po primernem časovnem obdobju sušenja položi na strešno konstrukcijo. Poznamo dvoslojno in tro-slojno prekrivanje. Če jih želimo ukriviti, se jih upari.
- ZELENA STREHA
Zelena streha predstavlja pojem sonaravnega bivanja, katera zgodovina sega zelo daleč nazaj, vendar doživlja tudi sodoben razvoj. Pomen zelene strehe je v omilitvi t.i. »temperaturnih šokov«, saj je površinska temperatura pri običajnih strehah lahko višja tudi za 45°C, poleg tega rastline na strehi očistijo okoliški zrak. Njihova uporaba je pogosta v urbanem okolju, saj veča površino t.i. »zelenih površin«, obenem lahko predstavlja tudi prostor za rekreacijo, prostor z prijetno atmosfero tudi prostor vrtnarjenja. Je ekonomična, saj lahko varčujemo pri ogrevanju in ohlajevanju prostorov, saj toplotno izolacijo predstavlja humus. S svojo debelino predstavlja tudi dobro zvočno zaščito ter zaščito pred t.i. »električnim smogom« in prašnimi delci.
Slovenija je primerna za zeleno streho, le vegetacijo je potrebno izbrati pri regionalnemu podjetju. Življenjska doba je lahko tudi 50 let in več, saj je hidro-izolacijski sloj zaščiten pred vremenskimi in vročinskimi vplivi.
