Urejanje mansarde - Bivanje na podstrešju

4022
Urejanje mansarde - Bivanje na podstrešju

Prijetno gnezdece v višavah

Lep razgled z višine ponuja  preurejeno podstrešje v stanovanju. Seveda če so dani pogoji za bivanje in pripravljenost mlade družinice, da si reši stanovanjski problem v mansardi,  velikokrat pod isto streho skupaj s starši.

Življenje v mansardi ni možno kjerkoli. Za uresničitev želje so potrebni določeni pogoji.

Eden izmed njih je zagotovo višina. Priporočljivo je, da je stojna višina od 230 do 240 centimetrov in naj zavzema vsaj dve tretjini tlorisa, pri manjšem naklonu strehe pa bo potreben višji kolenčni zid.  »Drug, vendar zato nič manj pomemben pogoj je, naklon strehe. Kot razlaga naši arhitekti, je idealen naklon za čim boljši izkoristek podstrešja od 35° in 55°.  Pri naklonu strehe 40° in če je mansarda odprta do slemena, lahko uporabimo celo dva nivoja in si v  višjem omislimo galerijo oziroma delovni kotiček. Streha pa mora biti kvalitetno izvedena, in sicer tako da špirovcem in strešnikom še ni potekla življenjska doba, torej, da nam ne zamaka ali celo piha.«

Pod drobnogled moramo vzeti tudi nosilno konstrukcijo in preveriti ali statično prenese dovolj preobremenitve. Po navadi je nosilna konstrukcija brez večjih nosilnih zidov, kar posledično omogoča odprt prostor.  Kadar želimo narediti iz enega prostora dva, za ta namen uporabimo suho-montažne predelne stene iz mavčno-kartonskih plošč, stene pa zvočno izoliramo.

V zvezi z elektroinštalacijskimi priključki je treba poudariti dejstvo, da morajo biti nameščene na notranji strani toplotne izolacije in da je parna ovira na topli strani ter paro-prepustna membrana na hladni strani. S tem se izognemo pozimi večjim toplotnim izgubam in poleti prekomernemu pregrevanju. Veliko dela  z vodovodno napeljavo pa si bomo olajšali, če  se bomo pri razporeditvi kopalnice in kuhinje v mansardi držali spodnjega tlorisa.

ENO OKNO NA 10 KVADRATNIH METRIH

Da bomo iz običajno temačnega podstrešja si ustvarili stanovanje z dovolj svetlobe, so zaslužna strešna okna. »Koliko oken potrebujemo, je odvisno od posamezne namembnosti prostora. Držimo se nenapisanega pravila,  da na 10m²  prostora je eno okno v velikosti 2m². Višina parapeta oz. kolenčnega zidu naj ne presega višino 100 centimetrov, saj  tako okno omogoča razgled na naravo v sedečem položaju.«

Ali z drugo besedo, kot razloži Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux, minimalna potrebna površina oken je 20 odstotkov glede na tloris. Šteje se vgradna površina oken. »Na primer, za prostor 3×3 m (9 m2)  potrebujemo 1,8 m2 okenskih površin. Paziti je potrebno pri fasadi, saj lahko nosilni deli oken zavzamejo veliko površino odprtine, hkrati pa se vpad svetlobe zaradi same konstrukcije tudi precej zmanjša. Prav tako je potrebna pozornost, kadar vertikalno okno v frčadi prekriva napušč. Le-ta bo namreč zmanjševal količino svetlobe v prostor.«

Ne glede na to ali gre za strešno okno, okno v frčadi ali okno na fasadi, pa  mora biti okno vgrajeno na takšni višini, da omogoča sedeči osebi pogled na okolico. Hkrati mora biti odpiranje oken enostavno, udobno in dosegljivo, da lahko prostore zračimo, še dodaja Ličen Pajenkova.

PONAVADI SO OVIRA OBSTOJEČE INŠTALACIJE

Ne glede na to ali gre za starejši objekt ali novogradnjo, je potrebno smiselno razporediti prostore in osvetlitev.  Katja Ličen Pajenk pravi, da  je strešna okna mogoče vgraditi v vsako mansardo in tako zagotoviti dovolj svetlobe v prostorih.  Kot ovira, ki se največkrat izpostavi pri mansardah,  so obstoječe inštalacije. In zaradi njih se postavi prostore v mansardi tako, kot so nadstropje nižje. Če gre za hiše grajene v 70 in 80 letih, potem orientacija prostorov ni igrala nobene vloge in to se prenese v mansardo. Danes je orientacija prostorov  oziroma to, da imamo sonce v dnevni sobi popoldan, ko se vrnemo domov, veliko bolj pomembno kot nekoč. Vsem, ki si urejajo mansardno v obstoječi stavbi, predlagamo kritičen pogled na razporeditev prostorov in prilagoditev glede na orientacijo stavbe in aktivnosti, ki jih doma počnemo.

Pri vgradnji oken smo pozorni na tri ključne zadeve. Kot že rečeno, višina oken mora omogočati sedečemu, da lahko pogleduje na okolica, kar je približno 100 centimetrov od tal. Pri vgradnji pazimo  na toplotno izolacijo okrog okna. Najboljša rešitev so že pripravljeni vgradni seti, ker tako zagotovimo enakomerno toplotno izolacijo po celotnem okvirju okna. Prav tako smo po besedah Katje Ličen Pajenk pozorni  še na notranjo obdelavo špalet. Le ta mora biti spodaj vertikalna in zgoraj horizontalna, saj le tako zagotavljamo nemoten pretok zraka po celotnem steklu.

KJER JE VISOK STROP, KRALJUJE DNEVNA SOBA

Kje bomo imeli kateri prostor, ima odločilno vlogo tudi višina stropa, pripominja Pavčičeva.

Torej,  tam koder imamo najvišji strop, načrtujemo dnevno sobo, pri nižjem stropu pa spalnico in sanitarije.

Na delih, kjer imamo nižji strop, se pravi ob kolenčnem zidu, ki je visok do enega metra, postavimo omare, posteljo, prostor za shrambo. Če omare postavimo ob zunanji zid,  dobimo še dodatno toplotno izolacijo. Ker imajo omare zaradi tega poševni strop, so najbolj primerna drsna vrata oz. vgradne omare izdelane po meri.

MESTOMA ZADOSTUJE TUDI 70 CM

Ob kolenčni zid lahko postavimo tudi delovni kotiček, nad njim pa strešno okno, svetuje poznavalka opremljanja prostorov.  Če je kolenčni zid visok 100 centimetrov in ob njega postavimo pisalno mizo, potrebujemo stojno višino šele 70 centimetrov stran od zidu. Zadostno višino pridobimo lahko z odmikom od stene, ta del pa uporabimo za odlagalno površino (ali radiator). Pri kolenčnem zidu lahko naredimo tudi izvlečne omarice na koleščkih.

OGLEDALA ZA OPTIČNO POVEČAVO PROSTORA

Kopalnico si omislimo, kot že rečeno, kjer je strop nižji in kjer so instalacijski priključki. Slednje brez problemov lahko skrijemo pod keramične ploščice, ki smo jih nalepili na  vodoodporne suhomontažne samonosilne stene.

Da bomo pridobili na prostoru, tuš in umivalnik postavimo toliko stran od stene (kolenčnega zidu), da dobimo višino 2 metrov. Za banjo, straniščno školjko in bide potrebujemo zadostno višino samo pri pristopni strani. Če v kopalnici postavimo še velika ogledala, naredimo vtis večjega prostora.

KAKO DOSTOPATI V  MANSARDO

V mansardo lahko vstopamo iz spodnje etaže na istem delu spodnjega tlorisa kjer so že stopnice ali pa na drugem koncu, če nam to dopušča spodnji tloris. Vendar moramo pri tem paziti, da  je stojna višina ob prihodu v mansardo od 190 do 200 centimetrov. Arhitektka opozarja, da naj bo pohodna stran stopnic obložena z nedrsnim materialom in  z ograjo, ki je dovolj visoka, da nam nudi varnost. Optimalen naklon pri stopnicah je 17/29, za katero potrebujemo približno 450 centimetrov tlorisne površine.

Vir: priloga Kvadrati, Večer

Opombe:

  • Osnove, ki morajo biti zagotovljene, da bo v mansardi stanovanje prijetno: dovolj naravne svetlobe, razgled na okolico ter ustrezno zračenje.
  • Če bomo imeli visok strop v mansardi, nam bo manj vroče, kot pri nižjih stropih.
  • Dodaten prostor si lahko omislimo s postavitvijo suhomontažnih predelnih sten ali pa ločimo prostore kar preprosto z omarami.
  • Svetla mera okenskih odprtin naj znaša eno sedmino ali pa vsaj eno desetino tlorisne površine.
  • Primerna stena neba za spalnico je severna stran, na južni ali zahodni strani oziroma kjer zahaja sonce, naj bo otroška soba in dnevna soba.
  • Strešna okno so pozitiven gradbeni element, saj so obrnjena k izvoru svetlobe in toplote, kar pomeni, da več energije spustijo v prostor kot jo izgubijo. Kar moramo poskrbeti je ustrezno senčenje v poletnem času.
  • Kondenz v prostoru nastaja zaradi prekomerne vlage in je neodvisen od oken. Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux pojasni, da največkrat nastane na oknih. Razlog je v tem, da so to najhladnejši deli stene. Optimalna vlaga v prostoru je med 40 in 60 odstotkov. Pojav kondenza najenostavneje razložimo na steklenici piva: ko vzamemo hladno pivo iz hladilnika se steklenica »orosi«. To ne pomeni, da je kaj narobe s pivom ali steklenico le vlaga, ki je bila v zraku je na steklenici skondenzirala.

V nizek del mansarde vedno postavimo pohištvo. Zato je pomembno, da je stojna višina v mansardi zagotovljena približno en  meter v notranjost (od kolenčnega zidu). Če to ni zagotovljeno so tri možnosti: dvig kolenčnega zidu in ohranitev naklona strehe (kar je običajno pri pogojenem naklonu strehe s strani urbanistov ali pa v primeru, da je strešna konstrukcija še dobra in jo investitor želi uporabiti v izogib dodatnim stroškom. Nastane pa strošek izdelave fasade. Poleg stroška se je potrebno zavedati tudi dejstva, da če se ne prenavlja celotna fasada ostane vidna razlika med obstoječo in novo fasado.

Ohranitev kolenčnega zidu in povečanje naklona strehe. V takem primeru ni posegov na fasadi in seveda stroškov s tem. Potrebna pa je nova strešna konstrukcija.

Izdelava frčade je smiselna, kadar je ta dovolj visoka in dolga, da se celoten prostor poveča. Majhna frčada samo nad otroško mizo v sobi je nesmiselna. V prostoru tik nad mizo ne stojimo, ker je tam miza, globlje v prostor pa frčada ne seže. Največkrat je izvedena takrat, ko ni možno spreminjati naklona strehe ali dvigovati slemena. To pomeni, je potrebno ohraniti geberite strehe.