Potrebujete nasvet pri izvršbi - z Inpro 22 do hitre izvršbe

38
Potrebujete nasvet pri izvršbi - z Inpro 22 do hitre izvršbe

Kadar ne moremo dose─Źi prostovoljne izpolnitve obveznosti od osebe, ki nam kaj dolguje oziroma imamo do nje terjatev, uporabimo┬ápostopek izvr┼íbe.┬áTerjatev┬áozna─Źuje pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve, predmet izvr┼íbe pa je lahko┬ávsaka dol┼żnikova stvar ali premo┼żenjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvr┼íbe oziroma, ─Źe ni izvr┼íba na njej z zakonom omejena.┬áPodro─Źje izvr┼íbe v na┼íem pravu ureja Zakon o izvr┼íbi in zavarovanju.

Izvršilni naslov

Da lahko za─Źnemo s postopkom izvr┼íbe, potrebujemo┬áizvr┼íilni naslov, ki je listina, v kateri je upnikova terjatev ugotovljena kot izvr┼íljiva. Pod izvr┼íilne naslove spadajo┬áizvr┼íljiva sodna odlo─Źba ali sodna poravnava, izvr┼íljiv notarski zapis┬áoziroma┬ádruga izvr┼íljiva listina ali odlo─Źba, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt dolo─Źa, da je izvr┼íilni naslov.

Upnik in dol┼żnik

V izvr┼íilnem postopku sta glavna akterja┬á┬╗upnik┬ź┬á(oseba, ki zahteva izpolnitev obveznosti) in┬á┬╗dol┼żnik┬ź┬á(oseba, od katere se zahteva izpolnitev obveznosti). Izvr┼íba upniku omogo─Źa, da s pomo─Źjo dr┼żavnih prisilnih sredstev vzpostavi med dol┼żnikom in upnikom tak┼íno zunanje stanje, kakr┼íno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvr┼íilnega naslova oziroma nam omogo─Źi zavarovanje upnikove terjatve. Izvr┼íba se torej za─Źne┬ána predlog upnika, vendar pa jo dovoli┬ásodi┼í─Źe tudi na predlog nekoga, ki v izvr┼íilnem naslovu ni ozna─Źen kot upnik, ─Źe doka┼że, da je bila terjatev prenesena ali je na drug na─Źin pre┼íla nanj.

Vrste izvršb

Splo┼íno lo─Źimo med izvr┼íbo v o┼żjem smislu, pri kateri se zahteva neposredna izpolnitev upnikove terjatve na podlagi ┼że pravnomo─Źne in izvr┼íljive sodne odlo─Źbe oziroma drugega izvr┼íilnega naslova. V─Źasih pa je potrebno, da se upnikova terjatev zavaruje ┼íe preden so izpolnjeni pogoji za izvr┼íbo. Zato ureja izvr┼íilno pravo poleg izvr┼íbe┬átudi zavarovanje zahtevkov, ki ┼íe niso izvr┼íljivi.┬áPo vrsti terjatev lo─Źimo┬áizvr┼íbo denarnih in nedenarnih terjatev.Poleg tega razlikujemo tudi med┬áspecialno in generalno izvr┼íbo.

Pri generalni izvr┼íbi je predmet izvr┼íbe celotno dol┼żnikovo premo┼żenje, pri specialni pa je predmet izvr┼íbe posamezna dol┼żnikova stvar, pravica oziroma del premo┼żenja, ki je potreben za popla─Źilo upnikove terjatve.┬áV teoriji je poznana tudi delitev med┬áizvr┼íbo z neposredno in posredno silo. Izvr┼íba z neposredno silo je mi┼íljena, kadar je mogo─Źe dose─Źi izpolnitev upnikove terjatve brez sodelovanja dol┼żnika. Izvr┼íba s posredno silo pa je potrebna, kadar izpolnitve upnikove terjatve ni mogo─Źe dose─Źi brez dol┼żnikovega sodelovanja, zato ga je treba s posrednimi izvr┼íilnimi sredstvi prisiliti k ravnanju v skladu z izvr┼íilnim naslovom.

Razlikujemo tudi med┬ánaturalno in denarno izvr┼íbo. Pri naturalni izvr┼íbi dobi upnik terjatev v obliki, kot izvira iz izvr┼íilnega naslova. Denarna izvr┼íba pa pomeni, da lahko upnik v izvr┼íilnem postopku prisilno izterja samo denarno terjatev, ─Źe dol┼żnik ne izpolni prostovoljno nedenarne terjatve, pa lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. V na┼íem pravu velja na─Źelo naturalne izvr┼íbe, obstajajo pa tudi izjeme.