Sončna elektrarna in gradbeno dovoljenje

3169
Sončna elektrarna in gradbeno dovoljenje

Dileme o gradbenih dovoljenjih

Tukaj je naveden en spet tipičen slovenski primer, ko “leva roka” ne ve kaj točno počne “desna”: kar nekaj investitorjev je zbeganih, saj so jim gradbeni inšpektorji z odločbami naložili odstranitev sončne elektrarne.

Investitorji v sončno elektrarno, ki jo želijo postaviti na streho, naj pred naložbo zelo skrbno proučijo, ali za postavitev potrebujejo gradbeno dovoljenje ali ne. V Sloveniji namreč jasnih predpisov za to področje ni. Tako se že dogaja, da so gradbeni inšpektorji za postavljene sončne elektrarne izdali odločbo za njihovo odstranitev.

Ministrstvo za okolje in prostor na vprašanje, ali mora investitor v sončno elektrarno na strehi pridobiti gradbeno dovoljenje, ne daje jasnih odgovorov. V teh primerih gre lahko za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del ali pa za rekonstrukcijo objekta. Investicijsko vzdrževalna dela so dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in s tem ne spreminja njegove zmogljivosti, namembnosti, zunanjega videza, najrazličnejših inštalacij, tehnoloških naprav in opreme, katere se posodobijo oziroma se na njih izvedejo druge izboljšave (prvi odstavek 22. Člena uredbe, citirano). Če sončna elektrarna sodi med investicijska vzdrževalna dela, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Če pa gre za rekonstrukcijo objekta, mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.

Presoja o tem je po trditvah ministrstva za okolje in prostor izključno v domeni gradbenega inšpektorja, ki na terenu ugotovi, za kakšno gradnjo gre in skladno s svojimi ugotovitvami tudi ukrepa.

Upravna enota meni eno, gradbeni inšpektorji pa drugo.

Takšna argumentacija nikakor ni spodbudna za investitorje. Vsekakor pa je za razvoj panoge, pa tudi za učinkovitost državnih ukrepov za razvoj obnovljivih virov energije potrebno postaviti jasna pravila v Sloveniji glede tega. Že mnogokrat so se dogajali primeri, da je upravna enota nek projekt opredelila kot investicijska vzdrževalna dela, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno (kar je jasno zapisano tudi v sporočilu upravne enote), čez nekaj mesecev pa je gradbeni inšpektor investitorju za isti projekt izdal odločbo, da mora elektrarno odstraniti, saj nima gradbenega dovoljenja.

Vprašanje gradbenih dovoljenj za sončne elektrarne je po dokumentaciji in odgovorih, ki smo jih prejeli iz različnih podjetij in državnih organov, v Sloveniji siva lisa. To problematiko različne institucije obravnavajo različno. Jasno je le področje samo-stoječih sončnih elektrarn, za katere mora investitor v vsakem primeru pridobiti gradbeno dovoljenje.

Andrej Hanžič: Stvari so dovolj jasne!

Andrej Hanžič iz podjetja Enersis pojasnjuje, da so stvari precej bolje urejene, kot se zdi na prvi pogled. Ministrstvo za okolje in prostor je po njegovih trditvah upravnim enotam dalo jasna navodila glede gradnje foto-napetostnih elektrarn. Gradbeno dovoljenje je tako treba pridobiti v vseh primerih, razen če gre za enostaven gradbeni objekt ali investicijsko vzdrževanje, hkrati pa je proizvodnja električne energije iz foto-napetostne elektrarne namenjena za lastne potrebe. Torej lahko rečemo, da je za vse elektrarne, ki oddajajo električno energijo v omrežje, treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Zajezitev divjega razvoja

Dosedanja protislovja po Hanžičevih besedah negativno vplivajo na gradnjo foto-napetostnih elektrarn. »Zbegani so tako investitorji kot izvajalci. Veliko je nenatančnih informacij, ki jih nekateri dajejo zaradi čim večje prodaje, kar seveda ni prav,« Zato dodaja, naj investitorji pred projektom dobro preverijo, komu bodo samo izvedbo projekta zaupali. Ravno takšne pasti, kot je (ne)pridobivanje gradbenega dovoljenja, so lahko včasih usodne. In seveda namesto, da bi bila naložba uspešna, lahko potencialno na koncu propade. Le dobri izvajalci poznajo zakonsko ureditev in investitorju še pred projektom natančno opredelijo vse postopke.

»Država je z določilom, da je treba v večini primerov za gradnjo foto-napetostne elektrarne pridobiti gradbeno dovoljenje, umirila divji razvoj panoge. S tem je dala več poudarka strokovnosti,« meni Andrej Hanžič, ki trenutno še ne more odgovoriti, ali bo to dovolj za prehod iz divjega razvoja v bolj premišljene investicijske projekte.