Trajnostna gradnja za čistejše okolje in prijaznejše bivanje

1071
Trajnostna gradnja za čistejše okolje in prijaznejše bivanje

Trajnostna gradnja za čistejše okolje in prijaznejše bivanje

Zavest o ohranjanju okolja se vse bolj kaže tudi pri gradnji hiš in drugih objektov. Z namenom manjše porabe energije so zato nastali novi tipi hiš, nove tehnologije gradnje in novi materiali, ki rišejo drugačno, okolju prijaznejšo prostorsko sliko. Predvsem pa pripomorejo k trajnostno naravnanemu razvoju celotnega človeštva.

V želji, da bi »zadovoljili trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij, se smernice trajnostnega razvoja kažejo tudi pri gradnji hiš. Pri tem ne gre le za dejstvo, da so klasično grajene hiše energetsko potratnejše, ampak za celovit pristop k projektiranju, ki vključuje materiale, energetsko učinkovitost, zmanjševanje odpadnih materialov in varčnejšo zasnovo objektov v splošnem

Tovrsten pristop h gradnji se v svetovnem merilu kaže že nekaj časa, čedalje bolj pa se uveljavlja tudi v Sloveniji. Za kaj sploh gre pri varčevanju z energijo v zvezi z gradnjo? Za jasnejšo sliko predstavljamo nekaj dejstev o energetsko varčni gradnji.

Gradnja okolju prijazne hiše na splošno predstavlja zmanjševanje porabe energije in uporabo naravnih gradbenih materialov, ki so prijazni tako za ljudi, kakor tudi za okolje.

Najbolj znani primeri okolju prijaznih hiš z vidika varčevanja z energijo so:

– energetsko varčna hiša,

– trilitrska hiša,

– pasivna hiša,

– nič energijska hiša,

– energijsko samozadostna hiša,

– plus energijska hiša.

Energetsko varčna hiša

Energetsko varčne hiše so lahko tudi klasične hiše, vendar morajo imeti vgrajene zadostno debelino toplotne izolacije in vgrajena kvalitetna okna. Pri načrtovanju novih objektov lahko izbiramo med različnimi vrstami nizko-temperaturnih ogrevalnih sistemov, ki jih lahko uporabljamo tudi poleti (hlajenje prostorov). Za hlajenje potrebujemo dodatno hladilno napravo, odločimo se lahko za uporabo toplotne črpalke in vgradnjo površinskega oziroma ploskovnega ogrevanja (stensko, talno, stropno ogrevanje). Pri obstoječih zgradbah lahko z dobro toplotno izolacijo ter zamenjavo oken porabo toplotne energije za ogrevanje toliko zmanjšamo, da zgradbo štejemo med energetsko varčne. Pri tem se lahko pojavi nevarnost, da obstoječi ogrevalni sistem postane predimenzioniran, kar posledično zniža izkoristek kotla in zniža izkoristek ogrevalnega sistema. Poleg tega z vgradnjo tesnih oken zmanjšamo ventilacijske izgube in izmenjavo zraka v prostoru. Iz teh razlogov je potrebno najpogosteje za dovod zadostne količine svežega zraka vgraditi prezračevalni sistem. V nasprotnem primeru lahko povzročimo neugodno klimo v prostoru, pojavi se lahko vlaga in z njo povezana plesen. S prekomernim odpiranjem oken pa se pojavljajo znatne toplotne izgube.

Osnovne smernice za gradnjo :

  • kompaktna gradnja- zagotovljena zadostna stopnja zrakotesnosti ovoja,
  • zadostna toplotna izolacija,
  • kontrolirano prezračevanje,
  • izkoriščanje toplote odtočnega – izrabljenega zraka,
  • optimalna izbira ogrevalnega sistema, priprava tople sanitarne vode in prezračevanja.

V energetsko varčnih hišah pomemben del energije za potrebe objektov (ogrevanje, pripravo tople vode, ostalo) lahko zagotovimo tudi z elementi za pretvarjanje energije sončnega obsevanja, in sicer:

  • z aktivnimi solarnimi sistemi (sprejemniki sončne energije, fotovoltaiko),
  • s pasivnimi solarnimi sistemi (velike zastekljene površine na južni strani, steklenjaki).

 

Trilitrska hiša

Značilnosti tovrstne hiše so:

  • grajena mora biti tako, da je dobro toplotno izolirana (ovoj naj bo sestavljen iz toplotne izolacije debeline od 15 do 20 cm), poleg tega je treba v največji meri preprečiti toplotne mostove,
  • vgrajeno mora imeti toplotno črpalko (kot vir ogrevanja in ohlajevanja), talno in/ali stensko ogrevanje,
  • vgrajena morajo biti okna z nizkim faktorjem toplotne prehodnosti, tudi vhodna vrata morajo biti tovrstna,
  • letna poraba energije za ogrevanje mora biti 30 kWh/m2 (poraba energije 30 kWh/m2 pomeni porabo 3 litrov kurilnega olja/m2 bivalne površine, zato se tudi uporablja izraz 3-litrska hiša),
  • imeti mora solarno napravo za ogrevanje sanitarne oziroma ogrevalne vode ali prisilno prezračevanje preko prezračevalne naprave – rekuperatorja z izkoristkom > 75% in kapaciteto ene izmenjave izrabljenega zraka s svežim zrakom na uro,
  • imeti mora izmenjavo izrabljenega zraka s svežim zrakom 25-30 m3/h osebo preko prezračevalne naprave – rekuperatorja,
  • imeti mora zrakotesnost n50 _ 1,0 h-1 (3-litrska hiša),
  • imeti mora toplotne izgube < 20 W/m2 (3-litrska hiša).

 

Pasivna hiša

Pasivna hiša je hiša, ki se “pasivno” ogreva s soncem, notranjimi toplotnimi viri in povratno toploto, zato ne potrebuje klasičnega ogrevalnega sistema. V primerjavi z nizko-energetsko hišo pasivna hiša potrebuje 80% manj toplotne energije, v primerjavi z običajno hišo pa več kot 90%. V logiki porabe kurilnega olja znaša poraba energije v pasivni hiši manj kot 1,5 l letno na m² ogrevalne površine. Preprost izračun pokaže, da bi za stanovanjsko hišo z 200 m² bivalne površine porabili manj kot 300l kurilnega olja na leto. To varčevanje toplotne energije je mogoče z upoštevanjem dveh osnovnih principov pasivne hiše:

  • preprečiti toplotne izgube,
  • optimizirati toplotne dobitke.

 

Nič-energijska hiša

Nič-energijska hiša v enem letu porabljeno energijo (toplota in električna energija) sama pridobi iz sončne energije, vendar ni neodvisna od javnega energetskega omrežja. Takšne hiše aktivno in pasivno izrabljajo sončno energijo za ogrevanje in za proizvodnjo elektrike, ki jo med poletnimi presežki oddajajo v javno omrežje, pozimi pa se iz njega napajajo. Poleg vseh lastnosti pasivne hiše je zanje značilen tudi velik hranilnik toplote, ki jo hrani za oblačne dni. Lahko je narejena po standardih pasivne hiše.

 

Energijsko samozadostna hiša

Energijsko samozadostna hiša deluje brez vsake pomoči od zunanjih fosilnih goriv, saj je energijsko samozadostna. Solarne naprave proizvedejo toliko električne energije, kot je za celotno hišo potrebno. Za gospodinjstvo in ogrevanje služi v ekstremno hladnih dnevih, na primer vodik, ki se proizvede v solarni – vodikovi napravi. Popolnoma energijsko samozadostna hiša v tem trenutku pomeni investicijsko visok strošek za zgradbo in tehnične naprave, kakor tudi za regulacijo, zato zaenkrat gradnja takšnih objektov v večjem številu še ni prisotna.

 

Plus-energijska hiša

S tem pojmom imenujemo tiste hiše, ki z obnovljivimi energetskimi viri (še posebej s Solarno) ustvarijo več energije, kot jo potrebujejo za lastno porabo.

Prvo naselje z energetsko pozitivnimi hišami, ki vključuje približno 150 vrstnih hiš, je v pokrajini Schliberg pri Freiburgu in je že v zaključni fazi.