Kako in kam umestiti domačo savno?
Umestitev savne v domači prostor ni ravno preprosta. Pri tem imata ključno besedo projektant in arhitekt. Predstavljamo vam njuno mnenje.
Igor Povhe, univ. dipl. inž. grad., iz podjetja Inpro 22:
Osnovni material za savno je les. Iz njega je izdelana celotna kabina savne: stene, tla, strop, klopi, vzglavniki, obešalniki itd. Les namreč ohranja toploto v prostoru, preprosto oblikovani dodatki in peči ter naravni kamni pa vzbujajo prijetno naravno vzdušje. Glavni element savne je peč z vgrajenim časovnikom in termostatom. Pri izbiri peči in njeni vgraditvi v savno moramo paziti na velikost in vrsto peči ter tudi na navodila proizvajalca, saj gre tu za osebno varnost in varnost vaše hiše. Izbrano steno savne, kjer bo peč pritrjena, je treba dodatno ojačati. Sodobne peči v savnah poganja elektrika, na kar je treba računati pred postavitvijo wellness kotička. Infrardeča savna je iz kanadske rdeče cedre ali drugega kvalitetnega lesa, za katero potrebujete le prostor in vtičnico. Te savne so preproste za montažo in premikanje. Pri finski savni je treba paziti na to, da strop ni previsok (ni določene višine) ter da je raven, saj le tako pravilno kroži zrak in ne poškoduje lesa. V finski savni je za priklop peči v 90 odstotkih primerov potreben trifazni priključek (380 V), obstaja tudi možnost priklopa peči na enofazni priključek (230 V), a le pri finskih savnah manjših dimenzij (do okvirno 4 kubičnih metrov). Za inštalacijo infrardečih savn je dovolj enofazni priključek oziroma navadna vtičnica. Druge inštalacije niso potrebne. Vendar je pri inštalacijah in vgradnji peči v savno potreben strokovnjak na elektro- področju, če res želite zagotoviti popolno varnost vašemu domu.
“Pri umeščanju prostora oddiha s savno v naše bivalno okolje je bistveno predvsem razumevanje karakterja ambienta. Pri sami savni, predvsem tehnologiji, povezani z njo, je prav, da zaupamo strokovnjakom. Velika vlažnost, visoke temperature, potrebno kvalitetna toplotna izolacija in še kaj so razlogi za upoštevanje izkušenj s tega področja. A tu govorimo le o tehnični podpori. Pri kvaliteti ambienta pa je ključno arhitekturno razumevanje, da oblikujemo oazo miru, zatočišče pred tempom vsakdana. Zato svetujemo, da ustvarimo poleg same savne čim več dopolnjujočih kotičkov, ki nam bodo omogočali različne načine uživanja. Obvezen je prostor za ležanje, če se le da, pospremljen s pogledom v zunanji vrt ali atrij, ki naj bodo raje manjši, pa zato toliko bolj intimni. Lesene površine so prav tako praktično neobhodne, saj s svojim vonjem in prijetnim dotikom ustvarjajo želeni ambient. Svetloba naj bo ambientalna, le točkovno močnejša – za potrebe branja denimo. Tudi rastline v veliki meri pripomorejo k sproščenosti prostora, zato jim je priporočljivo najti primerno mesto.”
